Pražupnijska cerkev sv. Klemena izhaja iz druge polovice 10. stol. V osnovi je bila romanska. Izkopanine kažejo, da je druga, gotska cerkev pogorela, torej je verjetno današnja že tretja po vrsti. Po legendi naj bi relikvije za cerkev prinesla slovanska brata Ciril in Metod, ko sta s posmrtnimi ostanki sv. Klemena potovala skozi Rodine v Rim. Cerkev se v pisnih virih prvič omenja l. 1163, sedanjo pa je posvetil ljubljanski škof Tomaž Hren 26. junija 1601.

cerkev-Klemen-Rodine

Cerkev sv. Klemena spada med najučinkovitejše spomenike sakralnega stavbarstva 17. stol. v tem delu Gorenjske. V tlorisu ima obliko križa, njen prezbiterij pa je poligonalno zaključen. Vhodnemu pročelju je prizidana lopa, podolžni ladji pa sta ob straneh prizidani kupolasti kapeli. Barokiziran gotski zvonik stoji v kotu med severno kapelo in zakristijo. Njegov silasto zaključeni portal je narejen v poznogotskem stilu. Glavni, renesančno ornamentirani portal izvira iz prve polovice 17. stol.

Glavni oltar je posvečen sv. Klemenu. Njegov kip je postavljen med kipa sv. Petra in Pavla. Kipi so delo Janeza Vurnika. Med zanimivejše dele cerkvene opreme spada zaključek lesenega oltarnega nastavka v psevdorenesančnem slogu, katerega reliefi kipi so delo rezbarja Ivana Pengova. Po stenah ladje so razvrščene postaje križevega pota, ki jih pripisujemo mojstru Leopoldu Layerju. V niši na južni steni stoji kvaliteten kip sv. Janeza Nepomuka iz poznega 18. stol. Oltar v severni kapeli je posvečen sv. Frančišku Ksaveriju. V njem je slika sv. Frančiška iz l. 1730.stol. Pod oltarno podobo stoji manjša slika Device Marije, delo Franca Pustavrha iz l.1863. Na levi in desni strani ob oltarju stojita tudi kipa sv. Jožefa in sv. Janeza Evangelista. Izdelal ju je Janez Vurnik. Pred tem oltarjem je bil 3. decembra (na svoj rojstni dan) 1800 krščen France Prešeren. Avtor oltarne podobe, ki predstavlja sv. Ano, Devico Marijo in sv. Joahima v južni kapeli, je Ivan Franke. Pod njo je slika “sancta Maria De Bono Consilio”, kopija genazzenske slike iz 18. stol. Ob njej sta dva relikviarija piramidaste oblike, ki hranita koščice svetnikov, razporejene okoli reliefnih medaljonov. Na levi in desni strani oltarja sta kipa sv. Jakoba in neznanega svetnika.

Arhitekturno-ornamentalna posebnost cerkve sta tudi sama stranska oltarja v kapelah. Narejena sta bila okoli I. 1730, po obliki pa spominjata na dolenjske okvirne oltarje. Med gorenjskimi sta s svojima ploskovitima okvirnima nastavkoma osamljena. V cerkveni objekt je vključeno še okolje s pokopališčem in obzidjem.