JalenPortret

»Med Stolom in Jelovico in do Triglava
je spomladansko sonce obsevalo prvo zelenje…
Reber se je vzpenjala vsa pisana od plota za poljem do melov,
ki so se svetlo sivi usipali izpod Skal v Pečeh.
(Ovčar Marko)

 

Pisatelj Jalen je nekoč sam napisal, da je vsa slovenska zemlja tako lepa, da človek kar ne ve, kje bi se ustavil z mislijo, vendar mu je bil svet pod Stolom zmeraj najljubši. Iz njega je zrasel. Rodil se je na Rodinah 26. maja 1891 leta. Oče je bil razgledan mož. Njegova pripovedovanja o življenju ljudi pod Stolom so bila mlademu Jalnu prva pisateljska šola. Skupaj sta hodila po planinah. Oče mu je prebudil zanimanje za divjad, sledi, cvetje in deček se je tako že v mladih letih naučil opazovati lepoto narave.

Šolal se je na Breznici, v Ljubljani, maturiral pa je v Kranju, bogoslovje pa dokončal v Ljubljani. Prvo službeno mesto je bila Srednja vas v Bohinju. Lepote bohinjskega sveta je prav tako vzljubil, kot je ljubil Stol in njegove planine. Tudi potem, ko ga je življenjska pot zanesla drugam, je v Bohinj še vedno rad zahajal. Iz te navezanosti na bohinjsko zemljo in njene ljudi je nastalo ob Cvetkovi Cilki, najboljši Jalnovi povesti in Tropu brez zvoncev še več krajših povesti in novel.

Življenjska pot ga je iz Bohinja vodila po različnih krajih slovenske zemlje: Črnomelj, Staro Loko, Trnovo, Notranje Gorice, Ljubljano in nazadnje v Ljubno na Gorenjskem, kjer je 12. aprila 1966 tudi umrl. Pokopan je na rodinskem pokopališču.

Konec prve svetovne vojne je dočakal v Lebringu kot vojaški kurat. Domotožje ga je tu spodbudilo, da je začel pisati svojo prvo dramo Dom. Dokončal jo je šele po vojni. V dramatiko je posegel še z igrami Srenja, Bratje (drugi in tretji del trilogije Dom), Nevesta, Grobovi in Lesena peč.

Bolj kot v dramatiki se je uveljavil v prozi. Svojo pisateljsko moč je pokazal v Vozarjih – Ovčar Marko, Tri zaobljube, Izkopana cesta. Pisatelj je nameraval napisati še tri dele, a ga je prehitela smrt. Ovčar Marko je naša najlepša pastirska idila in najbolj znana Jalnova povest. Tu je zaživela njegova Gorenjska, gore in gozdovi z rastlinami in živalmi. V to okolje je postavil preprostega pastirja, ki je sam del narave. Begunjska ženska kaznilnica on koncu 19. stoletja je prizorišče Jalnove povesti Ograd.

Službovanje v Notranjih Goricah na Barju je odprlo Jalnu nov svet. Zamikalo ga je davno življenje ljudi in živali na Barju. Iz zagledanosti v preteklost in ob skrbnem pregledu zgodovinskega gradiva je napisal povest Bobri, ki obsega tri dele: Sam, Rod, Vrh. Vsa zgodba, pisatelj jo je spletel ob rodu Brkatega Soma, je prepletena z lepimi opisi narave, rastlinstva in živalstva, ki ga je izredno dobro poznal.

Bobre mladi še danes zelo radi berejo. Leta 1971 so jih tekmovalci iz vse Slovenije izbrali za najboljšo knjigo leta. Osnovna šola Žirovnica ima v trajni lasti plaketo, s katero je Bobrom podeljeno priznanje – Zlata knjiga.

Jalen svojih pisateljskih načrtov ni izpolnil. Bolezen in smrt sta mu prehitro iztrgali pero iz rok. Razen Vozarjev sta ostali nedokončani še Povest o zajčku Trmcu in Povest o Triglavu. V Jalnovih delih se prepletajo usode junakov z dogajanjem v naravi, narodnimi običaji in z ljudsko modrostjo. Zato je posebno blizu preprostim ljudem.

ROJSTNA HIŠA JANEZA JALNA

Jalnova hiša1

Rojstna hiša pisatelja Janeza Jalna(1891 – 1966) je bila odprta 1997. Za hišo in bogato zbirko iz življenja in dela pisatelja skrbi Janez Mulej, pisateljev nečak, z družino.  V hiši je vsako leto več razstav z etnološko vsebino, vrt pa je občasno tudi gledališče na prostem.