10. septembra obeležujemo svetovni dan preprečevanja samomora, ki letos poteka pod geslom: »Stigma: Pomembna ovira pri preprečevanju samomora«.

Lansko leto je zaradi samomora umrlo 443 ljudi, mnogi od njih so trpeli za duševno boleznijo, vendar niso poiskali pravočasne in primerne pomoči. Temu največkrat botruje stigmatizacija, ki posameznika odvrne od tega, da bi poiskal pomoč in spregovoril o svojih težavah.

Splošno znano je, da le manjšina tistih, ki bi potrebovali pomoč zaradi motenj v duševnem zdravju, to tudi poišče. Strah pred označenjem je še vedno prevelik. Slovenija je majhna in skoraj vsi se poznamo med seboj. Posledice označenja z diagnozo duševne bolezni so nerazumevanje, izogibanje, osamljenost, brezposelnost in odrinjenost na socialni rob. Ljudje ne želijo biti člani skupine, ki je izločena, zato svoje težave skrivajo ne le pred tujci, temveč tudi pred ožjimi ali daljnimi družinskimi člani. Breme težav, ki jih ne moremo deliti, pa nas lahko pahne čez rob. Samomor se ne zgodi v praznem prostoru, temveč v družbi, ki ne sprejme različnosti, bolečin in manjših zmožnosti.

ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje z različnimi aktivnostmi preko celega leta deluje proti stigmatizaciji in diskriminaciji, izločanju ljudi z duševnimi motnjami. Boj proti stigmi, ki zajema predsodke, strah in socialno izločanje je sestavljen iz izobraževanja, osveščanja, založništva in pričevanja ljudi, ki so preživeli duševne motnje in diskriminacijo. Tako smo prejšnji teden v knjižnici Šiška predstavili knjigo Lidije Maričič, z naslovom Duševna bolezen ni norost ali Ljubezen na preizkušnji, v kateri avtorica opisuje svoje življenje s to boleznijo. Ob koncu predstavitve knjige je avtorica knjige poudarila, da je bilo pisanje te knjige, teh črtic ali kakorkoli jih že poimenujemo zanjo psihoterapija. Vedno, ko je nekaj napisala, to je počela ponavadi ponoči, ji je odleglo in se je bolje počutila.

Z različnimi dogodki in akcijami ljudi s težavami v duševnem zdravju opolnomočimo, jih naučimo živeti z boleznijo ter jim obenem s programi psihosocialne rehabilitacije nudimo individualno obravnavo, vključitev v  delovno in socialno okolje ter varen prostor. S pozitivnimi zgodbami oseb s težavami v duševnem zdravju v javnosti dokazujemo kaj vse lahko dosežejo, da so lahko prav tako uspešni, potrebujejo le podporo, pomoč in razumevanje. Pogosto so namreč  v javnosti označeni kot nevarni, kar je zavajajoče in povečuje stigmo do duševne bolezni.

Izrednega pomena je konstantno govoriti o duševni bolezni in o oblikah pomoči, ki so na voljo. Tako bodo pomoči potrebni in vsi ostali spoznali, da je duševna bolezen kot vsaka druga, torej prej ko poiščemo strokovno pomoč, hitreje se bomo pozdravili. Družba se mora tudi zavedati, da lahko zboli prav vsak, in da to ni njegova krivda. Ker je stigma glavni vzrok večine težav, bi letošnji dan preprečevanja sklenili tudi z mislijo: »Govori, osveščaj, preprečuj!«

Barbara Dolničar, ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje

Barbara Dolničar, barbara.dolnicar@sent.si, 00 386 (0)51 368 178