UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ JAVNIH SREDSTEV NA CENTRU ZA SOCIALNO DELO
Na centru za socialno delo lahko uveljavljate naslednje pravice:
– otroški dodatek
– denarno socialno pomoč
– varstveni dodatek
– državno štipendijo
– subvencijo vrtca
– subvencijo najemnine
– pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdr. storitev
– pravico do plačila prispevka za obvezno zdr. zavarovanje
Zgoraj naštete pravice se uveljavljajo z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, katero lahko kupite v knjigarnah ali pa si jo natisnete s spletne strani Ministrstva za delov, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo lahko vložite osebno ali po pošti, pa tudi preko portala e-uprava, če razpolagate z veljavnim digitalnim potrdilom.
V knjigarnah ter na spletni strani dobite tudi Vlogo za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oziroma za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana – ter Vlogo za izredno denarno socialno pomoč, katere tudi uveljavljate na centru za socialno delo.
OTROŠKI DODATEK
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, ki se izplačuje do otrokovega 18. leta. Otroški dodatek je prejemek celotne družine, kar pomeni, da se določi in izplačuje za vse člane skupaj. Izplačuje se mesečno in sicer za pretekli mesec (maja družina prejme izplačilo za mesec april).
Otroški dodatek lahko uveljavljate z enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo kupite v knjigarni ali natisnete s spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo se odda pri centru za socialno delo, kjer ima družina stalno prebivališče oziroma kjer večina družinskih članov dejansko prebiva (če imajo stalno ali začasno prebivališče na različnih naslovih). V primeru, da je kdo od staršev zaposlen v tujini, je potrebno priložiti tudi potrdilo o višini prejetega dohodka za preteklo leto oz. fotokopijo zadnje plačilne liste. Če je kateri od staršev, ki zaprošajo za otroški dodatek, zavezanec za plačilo preživnine, naj vlogi priloži dokazila o višini plačane preživnine za preteklo leto.
Vlagatelji, ki prvič zaprošajo za pravico do otroškega dodatka, državne štipendije ter znižanega plačila vrtca, vložijo vlogo za uveljavljaje pravic iz javnih sredstev. Če je pravica na podlagi prve vloge zavrnjena, je treba vložiti novo vlogo. Centri za socialno delo po preteku priznanih pravic le-te podaljšujejo po uradni dolžnosti, kar poenostavljeno pomeni, da vam že priznanih pravic ni potrebno podaljševati in vlagati nove vloge, pač pa boste novo odločbo samo prejeli s strani območnega centra za socialno delo. Opozarjamo pa, da upravičenci do teh pravic morajo centru za socialno delo še vedno sporočiti zakonsko določene spremembe (pridobitev ali izguba dohodka, sprememba vrste dohodka, spremembo števila družinskih članov, sprememba statusov družinskih članov, spremembo zvišanja/znižanja dohodka zaradi prehoda iz polnega delovnega časa na polovični delovni čas ali obratno), ki pri teh pravicah lahko vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja.
Višina otroškega dodatka se izračuna na podlagi dohodkov, ki jih je družina prejela v preteklem koledarskem letu. V primeru, da so imeli starši v preteklem letu več različnih dohodkov (npr. plača, nadomestilo za brezposelnost, starševsko nadomestilo), oz. niso bili zaposleni celo koledarsko leto, se pri izračunu upošteva dohodek, ki ga v času oddaje vloge dejansko prejemajo. Če eden od staršev ni zaposlen, se njegovega morebitnega dohodka iz preteklih obdobij ne upošteva.
Pri izračunu otroškega dodatka se ne upošteva nepremičnina, v kateri družina dejansko biva, razen če velikost te nepremičnine ne presega zakonsko določene kvadrature. Zakonsko določena kvadratura je določena glede na število družinskih članov. Prav tako se med premoženje ne upošteva osebno vozilo ali motor, ki ne presega vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 10 997,00. V premoženje se ne upošteva tudi avto, ki ga ima družina najetega preko lizinga.
V primeru, da ima družina premoženje, ki se upošteva, se le to preračuna v letni fiktivni dohodek. Od celotnega zneska premoženja se odšteje zakonsko določen znesek 18.852 EUR. Od zneska, ki ostane se upošteva le povprečna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge (trenutno znaša 0,37%). Primer: premoženje, ki znaša 181.894,95 se preračuna v letni fiktivni dohodek družine, ki znaša 673,01 EUR.
Na odločbi o priznani pravici do otroškega dodatka ter glede na dohodek družine, lahko družina pridobi tudi pravico do subvencije malice in kosila za učence in dijake. O priznanju te pravice, vam šole ni potrebno obveščati, saj to informacijo pridobi šola sama.
ZNIŽANO PLAČILO VRTCA
Znižano plačilo vrtca lahko uveljavljajo starši za otroke, ki so vključeni v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo ter zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna.
Starši lahko pravico uveljavljajo na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki jo na center oddajo v mesecu pred mesecem, ko otrok prične z obiskovanjem vrtca (v primeru, da otrok začne vrtec obiskovati v septembru, morajo starši oddati vlogo v avgustu).
Znižano plačilo vrtca se izračuna po enakem sistemu kot otroški dodatek. Glede na dohodek se družina uvrsti v določen dohodkovni razred ter se jim prizna plačilo vrtca v procentih. Vrtec, ki ga obiskuje otrok, dobi informacijo o dohodkovnem razredu, v katerega se je uvrstila družina. Glede na odločbo ter veljaven cenik vrtca, družini izda ustrezno položnico.
Prav tako kot pri otroškem dodatku, od decembra 2018 dalje, družinam ni potrebno oddajati vlog, če imajo že priznano pravico do znižanega plačila vrtca. Potrebno je vložiti vlogo za otroka, ki prvič vstopa v vrtec ter sporočiti morebitne spremembe, kot to velja pri otroškem dodatku.
DRŽAVNA ŠTIPENDIJA
Državna štipendija je dopolnilni prejemek namenjen kritju stroškov v zvezi z izobraževanje. Namenjena je dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo in socialno šibkejših družin. Obstaja več različnih vrst štipendij: državna, Zoisova, štipendija za deficitarne poklice,… Na centrih za socialno delo odločamo le o državnih štipendijah. Državna štipendija ni združljiva z Zoisovo štipendijo, torej prejemnik mora izbrati le eno, če je slučajno upravičen do obeh.
Do štipendije so upravičene osebe s statusom dijaka, študenta in udeleženci izobraževanja odraslih. Prav tako je pogoj za pridobitev štipendije, da je oseba državljan Republike Slovenije, ali je državljan eden izmed staršev. Prav tako je štipendijo možno pridobiti, če je vsaj eden od staršev oz. štipendist državljan države članice Evropske unije ali pa mora biti oseba državljan tretje države s statusom rezidenta za daljši čas. Vsi pa morajo imeti stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
Vlogo za pridobitev državne štipendije dijaki vlagajo v mesecu avgustu, študenti pa v mesecu septembru. V primeru, da vlogo vložijo kasneje, jim državna štipendija pripada z naslednjim mesecem po oddaji vloge, ne od začetka šolskega/študijskega leta.
Za mladoletne dijake vlogo oddajo starši na enotni vlogi za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, kjer poleg vloge, izpolnijo tudi prilogo 1. Polnoletni dijaki ter študenti pa vlogo lahko oddajo sami na vlogi za uveljavljanje državne štipendije za dijake in študente.
Pridobitev pravice do državne štipendije je odvisna od dohodka, ki ga prejema družina. Dohodek se računa na enak način, kot se to naredi pri upravičenosti do otroškega dodatka. Za pridobitev pravice družina ne sme presegati dohodka 668,53 EUR povprečno na družinskega člana. Višina državne štipendije pa se potem razlikuje glede na dohodek, ki ga ima družina. Prav tako se višina razlikuje glede na to, ali je štipendist mladoleten ali polnoleten.
Pri državni štipendiji se lahko dodelijo tudi naslednji dodatki:
– dodatek za bivanje: znaša 80 EUR in ga lahko pridobi štipendist, ki ima prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, ki je od stalnega bivališča oddaljen več kot 25 km. Prav tako mora strošek najema znašati najmanj 65 EUR mesečno, lastnik oz. solastnik pa ne sme biti štipendist sam oz. njegovi starši. V primeru, da ima štipendist subvencijo s strani države za bivanje pri zasebniku, do dodatka ni upravičen.
Študenti, ki bivajo v študentskem domu imajo že v pogodbi o bivanju urejeno subvencijo ter do dodatka za bivanje niso upravičeni. Dijaki, ki bivajo v dijaškem domu, te subvencije nimajo in ob izpolnjevanju drugih pogojev lahko uveljavljajo ta dodatek.
– dodatek za uspeh: za uveljavljanje dodatka morajo imeti štipendisti v prejšnjem študijskem letu vsaj tri ali več številčno izražene ocene. Dijaki pridobijo dodatek če imajo povprečno oceno vsaj 4,0, štipendisti pa vsaj 8,0. Višina dodatka se razlikuje glede na višino povprečne ocene.
– dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami: pridobijo ga lahko štipendisti, ki imajo priznano invalidnost oz. telesno okvaro, starši zanj prejemajo dodatek za nego otroka ali je usmerjen v prilagojen program vzgoje in izobraževanja.
Štipendistu se štipendija dodeli za študijsko leto in jo lahko prejema le eno leto za posamezen letnik na isti ravni izobraževanja. Izplačuje se mesečno za pretekli mesec, v zaključnem letniku srednjih šol se za meseca julij in avgust ne izplačuje. V naslednjem šolskem letu je štipendist ponovno upravičen do štipendije le, če je napredoval v višji letnik oz. na višjo raven izobraževanja in je letnik uspešno zaključil. Štipendija za absolventski staž se izplačuje le enkrat, po I. ali II. stopnji.
V primeru, da štipendist letnika ni uspešno zaključil in ga v naslednjem šolskem letniku ponavlja, štipendijsko razmerje naslednje leto miruje. V letu mirovanja mora štipendist letnik zaključiti, če mu to ne uspe, mora štipendijo, ki jo je prejel za letnik, ki ga ni izdelal, vrniti. Mirovanje se lahko za eno leto podaljša le v izjemnih opravičljivih razlogih (starševstvo, bolezen, smrt v družini).
DENARNA POMOČ
Do denarne socialne pomoči so upravičeni državljani RS in druge osebe s stalnim prebivališčem v RS (ki dejansko prebivajo v RS) in nimajo dohodka oz. s svojim dohodkom ne dosegajo minimalnega, hkrati pa nimajo premoženja in prihrankov, ki jim omogočajo preživetje. Za denarno socialno pomoč zaprosite z vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. K vlogi morate priložiti še bančne izpiske za 3 mesece pred mesecem, v katerem vlagate vlogo (npr. vlogo za denarno socialno pomoč prinesete v mesecu maju; to pomeni, da morate priložiti bančne izpiske za mesece februar, marec, april) in sicer za vlagatelja in njegove družinske člane, ki imajo odprt tekoči račun. V primeru, da ste bili zaposleni in po prenehanju delovnega razmerja nimate pravice do nadomestila za čas brezposelnosti na ZRSZ (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje), vlogo za denarno socialno pomoč vlagate tisti mesec, ko zadnjič prejmete nakazano plačo. Enako storite tudi v primeru poteka pravice do nadomestila za čas brezposelnosti na ZRSZ – ko zadnjič prejmete nakazano nadomestilo za čas brezposelnosti, lahko uveljavljate pravico do denarne socialne pomoči. Pomembno je, da ste prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb na ZRSZ in da aktivno rešujete svojo socialno problematiko. V nasprotnem primeru do denarne socialne pomoči in do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (dodatno zavarovanje) niste upravičeni, saj imate zaradi neizpolnjevanja obveznosti krivdni razlog. K vlogi za denarno socialno pomoč priložite tudi fotokopijo zadnje pogodbe o zaposlitvi oz. sklep o prenehanju delovnega razmerja. Do denarne socialne pomoči prav tako niso upravičene osebe, ki same prenehajo z zaposlitvijo, podpišejo sporazumno odpoved, oz. prejmejo odpoved zaradi krivdnih razlogov na strani delavca. Krivdni razlog v takem primeru traja 6 mesecev.
Denarna socialna pomoč za samsko osebo znaša 392,75 EUR, vendar je tudi sama višina denarne socialne pomoči odvisna od vaših dohodkov, premoženja in statusa. Za družino se denarna socialna pomoč določi tako, da se seštejejo zneski, ki pripadajo posameznim družinskim članom, nato pa se od tega odštejejo skupni dohodki posameznih družinskih članov, če jih imajo.
Pri izračunu upravičenosti do denarne socialne pomoči se upoštevajo dohodki zadnjih 3 mesecev. Poznamo 3 vrste dohodkov in sicer: periodične dohodke (plače, pokojnine, preživnine, rente, drugi dohodki – v enakih ali podobnih zneskih ali časovnih obdobjih), občasne dohodke (dediščine, darila, odškodnine, odpravnine, nagrade in drugi dohodki, prejeti samo enkrat, ki niso iz priložnostnega dela) ter priložnostne dohodke (dohodki, prejeti v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge za opravljeno delo največ 2x ali študentsko delo).
Osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči so upravičene tudi do kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (obvezno zdr. zavarovanje) ter do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (dodatno zavarovanje).
Če je vaši vlogi ugodeno in ste upravičeni do denarne socialne pomoči, kritja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (obvezno zdr. zavarovanje) ter do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev (dodatno zavarovanje) ter imate sklenjeno polico za zdr. zavarovanje na eni izmed zavarovalnic (Vzajemna, Adriatic, Triglav) fotokopirajte odločbo ter jo nesite na svojo zavarovalnico. V takem primeru bo vaša polica mirovala, zavarovalnica vam ne bo pošiljala položnic za dodatno zavarovanje, saj boste imeli dodatno zdr. zavarovanje krito iz naslova naše odločbe. Enako storite tudi, če želite biti oproščeni plačila do RTV prispevka s tem, da svojo odločbo ter vlogo za oprostitev plačila (dobite jo pri strokovnih delavkah na centru ali na spletu) posredujete na RTV Ljubljana.
V času prejemanja denarne socialne pomoči ste centru dolžni sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel (npr. Črtanje iz evidence brezposelnih na ZRSZ, zaposlitev; pridobitev drugega statusa).
IZREDNA DENARNA SOCIALNA POMOČ
Če se znajdete v materialni stiski, lahko zaprosite za izredno denarno socialno pomoč in sicer z Vlogo za izredno denarno socialno pomoč, ki jo dobite v knjigarni ali na spletni strani ministrstva. Za to obliko pomoči lahko zaprosijo državljani RS ali tujci z dovoljenjem za stalno bivanje v RS. Ta oblika pomoči ni namenjena le brezposelnim, pač pa tudi vsem ostalim, ki so se zaradi različnih razlogov znašli v finančnih težavah (tudi zaposleni, upokojenci in vsi tisti, ki nek mesečni dohodek imajo). Vlogi priložite bančne izpiske za zadnje tri mesece (enako kot pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči) za vse družinske člane. Prav tako morate izkazati svoje mesečne stroške – fotokopirajte zadnje mesečne položnice (plačane in neplačane), priložite tudi fotokopijo morebitne najemne pogodbe, dokazila o morebitnih izrednih stroških, izvršbah ipd. Po pregledu vloge, priloženih dokazil ter podatkov, ki jih pridobimo po uradni dolžnosti se za vsako vlogo posebej odloča, ali je vlagatelj do nje upravičen in če je, v kolikšnem znesku se pomoč dodeli. Opozarjamo, da ste po prejetju izredne socialne pomoči v 45 dneh od prejetja nakazila denarja, dolžni predložiti dokazilo o namenski porabi izredne denarne socialne pomoči oziroma najkasneje ob vložitvi nove vloge za izredno denarno socialno pomoč, če novo vlogo vložite pred potekom roka 30 dni. Pomoč je treba porabiti v roku 30 dni od prejema točno za tisti namen, za katerega je bila dodeljena (npr. ce je pomoč dodeljena za nakup drv, boste namensko porabo dokazali le z računom iz katerega je razviden nakup drv). V primeru, da nam ne posredujete dokazila o namenski porabi, do te oblike pomoči ne boste upravičeni naslednjih 14 mesecev, razen če prejete pomoči ne vrnete v proračun .
POGREBNINA IN POSMRTNINA
Pogrebnina oz. pravica do izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba in posmrtnina oz. pravice do enkratne izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana sta obliki izredne denarne socialne pomoči.
Pravica se uveljavlja na Vlogi za izredno denarno socialno pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba oz. za enkratno izredno denarno socialno pomoč po smrti družinskega člana. Vlogo se lahko kupi v knjigarni ali pa natisne s spletne strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Vlogo se lahko odda na katerikoli enoti centra za socialno delo v Sloveniji. Uveljavlja se lahko v roku enega leta po smrti svojca.
Poleg vloge mora vlagatelj prinesti tudi nekaj prilog. Priloge, ki so obvezne so: račun za opravljeni pogreb ali predračun stroškov pogreba, dokazilo o smrti, bančni izpiski za pretekle tri mesece pred mesecem smrti osebe za vse družinske člane, navedene na vlogi.
V primeru, da je pogreb izveden v tujini, družinski člani umrle osebe ne morejo uveljavljati pravice do pogrebnine.
Pravico do pogrebnine in posmrtnine lahko uveljavljajo družinski člani umrle osebe, ki so točno določeni. Ti družinski člani so lahko starši, partnerji, otroci, bratje oz. sestre, nečaki, nečakinje ter vnuki in vnukinje.
Vlagatelj mora prav tako biti državljan Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali tujec, ki ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in stalno prebivališče v Sloveniji.
Za pridobitev pravice, vlagatelj oz. družina ne sme presegati zakonsko določenega cenzus. Za posmrtnino dohodek samske osebe ne sme presegati 577,34 EUR, za dve odrasli osebi 801,21 EUR, cenzus se naprej viša glede na število družinskih članov. Za pogrebnino dohodek vlagatelja ne sme presegati 617 EUR za samsko osebo oz. 925 EUR za družino.
V primeru, da stranka plača račun za pogreb, kar tudi dokazuje z potrdilom o izvedenem plačilu, se pogrebnina nakaže na bančni račun vlagatelja. V primeru, da stranka ne more plačati pogreba, se na podlagi predračuna znesek pogrebnina izplača na račun pogrebne službe.
Posmrtnina trenutno znaša 392,75 EUR, pogrebnina pa 785,50 EUR, vendar ne več kot znašajo stroški pogreba.
VARSTVENI DODATEK
Varstveni dodatek je dodaten prejemek, namenjen osebam, ki so trajno nezmožno za delo. Upravičenci so varstvenega dodatka so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so trajno nezaposljivi, trajno nezmožni za delo ali starejši od 63 let (ženske) oz. 65 let (moški).
Trajno nezmožna za delo je tista oseba, ki ima:
– status invalida I. kategorije,
– je invalidsko upokojena,
– ima status invalida po zakonu, ki ureja varstvo duševno in telesno prizadetih oseb ali
– ima mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o trajni nezmožnosti za delo.
Trajno nezaposljiva oseba je oseba, ki ima odločbo o nezaposljivosti, ki jo izda Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije.
Za pridobitev varstvenega dodatka mora oseba prinesti izpolnjeno Enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, bančne izpiske za vse družinske člane za pretekle tri mesece pred oddajo vloge ter ustrezno odločbo, na podlagi katere je oseba trajno nezmožna oz. nezaposljiva.
Za pridobitev varstvenega dodatka oseba ne sme presegati zakonsko določenega cenzusa. Cenzus za samsko osebo, ki izpolnjuje vse druge pogoje za pridobitev varstvenega dodatka tako znaša 577, 34 EUR. Višina varstvenega dodatka se določi v razliki med dohodkom osebe in višino zakonsko določenega cenzusa. To pomeni, da če je vlagatelj samska oseba, ki prejema 400 EUR pokojnine, je lahko upravičen do 177 EUR varstvenega dodatka.
Najbolj pogosti primeri višine cenzusov so naslednji:
– samska oseba: 577,34 EUR,
– dvočlanska družina, kjer le en član izpolnjuje pogoje za varstveni dodatek: 714,81 EUR,
– dvočlanska družina, kjer oba člana izpolnjujeta pogoje za varstveni dodatek: 899,40.
Poleg drugih pogojev se pri dodelitvi varstvenega dodatka prav tako preverja tudi ali si vlagatelj lahko zagotovi preživetje s pomočjo tistih, ki so ga dolžni preživljati. Natančneje to pomeni, da v kolikor ima vlagatelj polnoletne otroke, ki jih je preživljal, so oni dolžni tudi njemu pomagati pri preživljanju. Ob izpolnjeni vlogi, mora tako vlagatelj priložiti tudi dokazila o tem, da mu otroci pomagajo pri preživljanju (notarska pogodba o preživnini), oz. da mu niso zmožni pomagati pri preživljanju, brez da bi s tem ogrožali materialno stanje svoje družine. To lahko zavezanci za preživljanje dokazujejo s pomočjo izjave, plačilnih list, bančnih izpiskov ter drugimi tovrstnimi dokumenti.
SUBVENCIJA NAJEMNINE
Do subvencije najemnine so upravičeni najemniki v neprofitnem stanovanju, bivalni enoti, namenskem najemnem stanovanju (stanovanje za starejše, oskrbovano stanovanje,…), tržnem stanovanju in hišniškem stanovanju. Do subvencije najemnine niso upravičene tiste osebe, ki imajo v lasti stanovanje. Upravičenci morajo biti državljani Republike Slovenije.
Pri izračunu subvencije najemnine se upoštevajo vsi člani navedeni na najemni pogodbi ter njihovi dohodki ter premoženje. Izračun pa se dela na enak način, kot je to opisano pri postopku pridobivanja denarne socialne pomoči.
Cenzus za pridobitev subvencije najemnine je ugotovljeni dohodek najemnika ter ostalih oseb navedenih v najemni pogodbi, ki ne presega višine minimalnega dohodka (torej višine denarne pomoči, kot bi bila določena za posamezno družino), ki se poveča še za 30% ugotovljenega dohodka in znesek neprofitne najemnine.
Pri določanju višine subvencije se upošteva mesečna najemnina, ki jo plačuje najemnik, ter velikost stanovanja, vendar le v velikosti, kot znaša primerna velikost glede na število oseb po pravilniku za dodeljevanje subvencionirane najemnine. Subvencija se lahko določi največ v višini 80% neprofitne najemnine. V primerih subvencionirane najemnine v tržnih stanovanjih, se določi, koliko bi znašala neprofitna najemnina za tako stanovanje, po prej omenjenem pravilniku.
Subvencija najemnine se dodeli za eno leto, če pa je najemna pogodba sklenjena za krajši čas, pa se dodeli do izteka najemne pogodbe. Subvencionirani del najemnine se nakaže direktno lastniku stanovanja.
Subvencija tržne najemnine se dodeli najemnikom tržnih stanovanj, ki izpolnjujejo dohodkovni cenzus in so se prijavili na javni razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v občini stalnega bivališča, ter se uvrstili na prednostno listo. V primeru, da razpisa na občini ni bilo že več kot eno leto, pa lahko pridobijo subvencijo najemnine, tudi če se niso prijavili na javni razpis oz. uvrstili na prednostno listo.
Za pridobitev subvencije najemnine morajo vlagatelji na pristojnem centru za socialno delo vložiti Enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Priložiti morajo kopijo najemne pogodbe, bančne izpiske za vse družinske člane za pretekle tri mesece pred oddajo vloge in potrdilo o zadnji plačani najemnini.
Lepo vas pozdravljamo,
Pomočnica direktorice
Anita Bregar
Poslano prek e-pošte:
– Občina Žirovnica
– Občina Kranjska Gora
– Občina Jesenice (Ines Dvoršak)
Operacije delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD- izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Iz SOS so nas obvestili, da je Evropska komisija na svojih spletnih straneh objavila rezultate drugega javnega razpisa v okviru pobude WiFi4EU. Objavljen je seznam občin po posameznih državah članicah EU, Norveške in Islandije, ki so uspešno kandidirale na drugem javnem razpisu za pridobitev bona za vzpostavitev brezžične Wi-Fi povezave na javnih mestih. Med njimi je tudi Občina Žirovnica, ki je s tem pridobila bon za 15.000 EUR.
