Človek je od pradavnine iskal zase primerna bivališča. To so bile običajno votline, ki so ga varovale pred vremenskimi nevšečnostmi. Pozneje je pričel graditi primitivna bivališča iz materialov, ki so mu bili na razpolago. Stoletja je bil kamen in les najprimernejši gradbeni material, ki mu je sledila opeka in vezivo – glinasta malta. Pozneje pa apnena in pesek. Razvoj do stanovanjskih zgradb je bil dolgotrajen do klasično zgrajenih hiš do sredine  petdesetih let prejšnjega stoletja. Montažne lesene hiše so se uveljavile v skandinavskih deželah in v Severni Ameriki.

 

Sodobna gradnja pa so nizkoenergijske hiše in pasivne hiše, to so stavbe enostavne kvadratne oblike, toplotno dobro zaščitene, s centralnim prezračevalnim sistemom. Poraba ogrevalne energije je 20 KWh/m2 ogrevne površine na leto. Take hiše imenujemo tudi dve litrske hiše, ki porabijo 2 litra kurilnega olja, to je 20 KWh/m2.

 

Hiša – stanovanje  bivalni prostor je draga dobrina, ki jo človek za normalno življenje potrebuje. Za pridobitev te dobrine je več načinov; najem, nakup ali pa gradnja lastnega doma. Pri vseh izdelkih, ki jih ponuja sodobna industrija so priložena navodila za uporabo, le pri stanovanjih – hišah jih ni. Zato ni odveč, nekaj osnovnih navodil za upravljanje in vzdrževanje. Razlike med stanovanji so od manjših zgradb, do stolpnic, enodružinskih hiš zato univerzalnih navodil ni.

 

Hiša – stanovanje je namenjeno, da zaščiti stanovalce pred vremenskimi pogoji in jim nudi ugodje in dobro počutje. Na bivalno ugodje v prostorih vplivajo:

temperatura zraka, temperatura okoliških površin, ki sestavljajo prostor, gibanje zraka po prostoru in relativna vlažnost. Za udobje je treba ukrepanje in prilagajanje razmeram, ogrevanja ali ohlajevanja prostora.

Osnovna naloga prezračevanja ali zračenja je, da je dovolj svežega zraka v bivalnih prostorih. To je potrebno zato, ker človek porablja kisik z dihanjem, izdihuje pa ogljikov dioksid. Zrak je slab tudi zaradi sopare in vonjav pri kuhanju, sanitarnih prostorov in različnih materialov – opreme v stanovanju.

 

Velikokrat se zanemari vsebnost vodne pare v prostoru, ki nastaja zaradi stanovalcev. Pri dihanju nastane od štirih odraslih oseb do 6 l vode na dan. V tem gospodinjstvu nastane na dan od 12 do 15 litrov vode v obliki vodne pare. To vlago odpravimo iz prostora z zračenjem.

 

V zraku je vedno določena količina vodne pare, koliko jo je, pa je odvisno od temperature zraka. Hladen zrak je bolj suh, topel zrak pa ima več vlage.

Pozimi je zunanji zrak suh, topel zrak v stanovanju pa vlažen. Prav zato je treba hitro in na stežaj opreti okna in prezračiti prostore za kratek čas 5 – 7 minut. Zračenje na kip je dolgotrajno in energijsko potratno. Pet minut odprtega okna je enako 30 – 40 minut nagnjenega okna na kip.

 

      Temperatura zraka v                         Vlažnost zraka v

       prostoru ° Celzija                             prostoru g/m3

              + 25                                                   23,1

              + 20                                                   17,3

              + 10                                                     9,4

                  0                                                      4,8

 

Vlago v prostoru lahko izmerimo s higrometrom imenujemo jo relativna vlaga, ki lahko doseže 100 %. Normalno pa mora biti v mejah od 40 – 70 %. Temperatura pri kateri dosežemo 100 % vsebnost vlage se imenuje točka rosišča. Pri rosišču se prične iz zraka izločati – kondenzirati vlaga v obliki vodnih kapljic ali rose.

 

V stanovanju – hiši imajo zunanje stene vedno nižjo temperaturo kot ostale površine oziroma zrak v prostoru. Kritične točke so vogali in koli, kjer se stikata dve steni. Pri povečani vlažnosti zraka, je temperatura rosišča višja od hladne površine ogala, zato pride do izločanja vlage. Posledica tega je, razvoj plesni ali gobe.  Pohištvo – visoke omare, prislonjene na zunanjo steno onemogočajo kroženje zraka – prestop toplote iz zraka na steno je moten. Zato se pojavlja vlaga, plesen in vonj po trohnobi.

 

Ogrevanje  spalnic z odpiranjem vrat ni dobro, saj pride s toplim zrakom v prostor tudi vlaga, ki se izloča na podhlajenih stenah.

 

Priporočljivo je, da so vrata med hladnim in ogretim prostorom zaprta. Veliko bolje je ogreti prostor s pečjo, ali odpreti radiator pri centralni kurjavi. Najboljša rešitev je montaža termostatskega ventila, ki bo avtomatsko reguliral temperaturo v prostoru.

 

Problem je tudi v neogrevanih kletnih prostorih. Običajno je v teh prostorih temperatura precej stabilna preko celega leta. Giblje se med 10 – 12 ° Celzija. Temperatura sten, ki mejijo na zemljo pa je do 2 ° Celzija nižja, to je 8 – 10 ° Celzija. Te prostore prezračujemo le takrat, ko je temperatura zunanjega zraka nižja od zraka v kleti – kletnih zidov. V nasprotnem primeru se lahko vlaga iz toplega zraka izloči na hladnih stenah.

 

Primer; poletni zunanji zrak ima temperaturo 22 ° Celzija in 65 % relativne vlage, vsebuje 13 g/m3 vode – vodne pare. Temperatura rosišča tega zraka je po tabeli pri 15 ° Celzija. Ker so temperature sten nižje, pride do izločanja vlage na stenah. Tako klet zaradi zračenja ne bo bolj suha, pač pa bolj vlažna.

 

Če pa se kljub pravilnemu zračenju pojavi v kleti vlaga – vlažna mesta, je potrebno vzroke iskati v ; netesnosti zidu, slabe hidroizolacije, žlebu za odvod vode ali poškodb. S takojšno odpravo vzrokov lahko preprečimo večjo škodo.

 

Da pravilno delujejo vse telesne funkcije človeško telo vzdržuje stalno telesno temperaturo 37 ° Celzija.  Med okoliškim zrakom in človeškim telesom se stalno izmenjujejo energijski tokovi. Človek oddaja toploto s sevanjem in prevajanjem skozi obleko, obutev, z izhlapevanjem in potenjem.

 

Temperaturno ugodje je pri človeku takrat, kadar so energijski tokovi med telesom in okolico v prostoru uravnovešeni.

Prepih pa to ravnovesje poruši , ker se zrak giblje iz toplejših v hladnejše prostore.

 

– Sodobno ogrevanje stanovanja ali stanovanjske hiše si brez regulacijskih elementov ne moremo več zamisliti. Regulacija prilagaja ogrevanje želeni nastavljeni temperaturi v prostoru. Napaka, ki jo stanovalci delajo zaradi varčevanja je popolna prekinitev ogrevanja posameznih prostorov. Pri ponovnem ali občasnem ogrevanju izmenjava toplote med ogretim zrakom in podhlajenimi stenami poteka počasi. Zato se zračna vlaga kondenzira na hladnih površinah. Če z ogrevanjem zopet prekinemo ostane vlaga na površini, do pojava plesni manjka zelo malo.

 

– Bolje je minimalno ogrevati tak prostor stanovanja. Važno vlogo pri tem igra, kako je toplotno zaščitena zgradba in kolikšna je toplotna akumulacija.

 

– Centralno ogrevanje in s tem stalna temperatura v prostorih izsuši zrak in vlago v stenah. Zato je treba zrak vlažiti, da preprečimo obolenja dihal.

 

– Prilagoditi je treba centralno regulacijo in delovanje ogrevnega sistema bivalnim navadam stanovalcev in značilnostim zgradbe – lega sončna – senčna.

 

– Tudi temperatura ogrevne vode je zelo važna, višja hitreje ogreva stanovanje, večje pa so tudi toplotne izgube. Če se bolj oddaljeni prostori počasneje ogrevajo je treba sistem hidravlično uravnotežiti.

 

– Radiatorjev se ne sme zastirati s pohištvom in zavesami, ker to zmanjšuje oddajanje toplote in ovira delovanje termostatskih ventilov.

 

– Varčevalni ukrep je tudi zapiranje polken in spuščanje rolet, ki mora biti pravočasno. Okna so hladna površina posebno, če niso energijsko učinkovita – sodobna.

 

 

Sodobna okna so energijsko učinkovita. Izvedba je enokrilna, tesne izvedbe enojno ali dvojno tesnjenje. Izdelana so iz naravnih materialov različnih vrst lesa in plastičnih materialov večkomorni PVC profil.

 

Vgrajena je energijska učinkovita zasteklitev, ki ima toplotno prehodnost dvostekelna U = 1,1 W/m2Kelvina, trostekelna zasteklitev U = 0,7 W/m2 Kelvina. Medstekelni prostor je polnjen z žlahtnimi plini; argon, kripton, ksenon. Na notranjih steklih so nizkoemisijski nanosi LOW-E.

 

–         Pred kurilno sezono je treba očistiti dimnik in dimovodne naprave.

 

–         Pregledati ogrevalne naprave, servisirati gorilnik oljni ali plinski in izmeriti vse parametre za brezhibno delovanje. Obvezno mora serviser narediti zapisnik, ki ga hranimo do novih meritev za primerjavo rezultatov.

 

–         Pregledati rezervoar za gorivo, za EL kurilno olje ali cisterno za plin UNP PROPAN.

 

–         Kontrolirati je potrebno tudi plinske naprave pri zemeljskem ali utekočinjenem plinu.

 

–         Pregledati je treba tudi odprtine za zračenje v kotlovnici in jih očistiti.

 

–         V kotlovnicah ne smemo hraniti različnih topil, čistil, ki vsebujejo klorirane ali fluorirane dodatke, ki pospešujejo korozijo v kotlih.

 

–         Vsaj dvakrat letno temeljito očistite kotlovnico, to ni ropotarnica, gorljivi predmeti ne spadajo vanjo.

 

–         Če ogrevate hišo z EL kurilnim oljem in imate rezervoar – cisterno za kurilno olje poskrbite, da bo inštalirana po predpisih:

–         Kontrolirati je treba količino vode v ogrevalnem sistemu s pomočjo manometra, ki kaže tlak v ogrevalnem sistemu. Če sistem ne tesni, ga je treba pregledati in zatesniti. Tlak vode mora biti nekaj desetink 0,1 – 0,2 bar nad označeno vrednostjo na manometru / rdeči nastavljivi kazalec nastavi serviser/.

 

–         Spremljati moramo porabo energenta za ogrevanje in ukrepati ob morebitni večji porabi. Vodenje evidence nam odkrije morebitne napake, okvare in odstopanja od porabe. Na ta način znižujemo ogrevalne stroške.

 

–         Obvezno je treba očistiti ogrevalni kotel in dimovodno cev. Zakonsko je treba opraviti enkrat letno obvezni pregled in izmeriti emisije kurilne naprave v ozračje.

Stanovanje – hišo in opremo je treba redno vzdrževati, le tako odpravimo napake in preprečimo večjo škodo.

 

–         Pri prenavljanju stanovanja beljenju je treba razmisliti o montaži nove električne inštalacije, dodatne vtičnice, priključka za razsvetljavo itd.

 

–         Pregledati moramo okna, tesnjenje,  pripire, polkna in rolete.

 

–         Pregledati fasado, reže med okenskim okvirom in zidom in jih zatesniti z elastičnimi tesnilnimi – masami.

 

–         Vse zunanje dele stanovanja, to je; okna, streho, stene in odtočne žlebove je treba pregledati in odpraviti morebitne napake.

–         Posebno pozornost je treba posvetiti morebitni plesni ali mokrim madežem ali drugim spremembam.

 

–         Mokri madeži na fasadi lahko pomenijo zamakanje iz inštalacije ali odtokov. Napako je treba odpraviti.

 

–         Če imate še klasični dimnik morate pregledovati zidove, če je dimni kanal tesen – madeži kondenzat udarja iz dimnika.

 

Če smo strokovno usposobljeni lahko veliko napak odpravimo sami, nekaj pa jih moramo prepustiti strokovnjakom.

Za varčno ogrevanje stanovanja – hiše je potrebno letno izračunati energijsko število ogrevanja, to je razmerje med porabljenimi KWh letno in ogrevno površino v m2.

 

Energijsko število ogrevanja pove kako ekonomično je to.

 

–         Število 20 KWh/m2 NPE na leto je za energijsko pasivne hiše.

 

–         Število 30 – 60 KWh/m2 NPE na leto je za nizkoenergijske hiše.

 

–         Število od 50 – 100 KWh/m2 NPE  na leto je za zelo varčne hiše.

 

–         Število od 100 – 150 KWh/m2 NPE na leto  je za energijsko varčne hiše.

 

–         Število od 150 – 200 KWh/m2 NPE na leto je za energijsko povprečne – normalne hiše.

 

–         Število nad 200 KWh/m2 NPE na leto je za energijsko potratne hiše.

 

–         Število nad 250 KWh/m2 NPE na leto pa velja za zelo energijsko potratne hiše.

 

 

Občani Žirovnice dobite brezplačne informacije v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice, Cesta m. Tita  7. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15 – 18 ure. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka je 04 / 586 39 87.

 

                                                               Energetski svetovalec