Stanje na področju zdravja – izjava za javnost
V nadaljevanju, na prošnjo Zavoda za zdravstveno varstvo iz Kranja objavljamo njihovo sporočilo za javnost.
Številka: 051-5/2008
Datum: 28.7.2008
Sporočilo za javnost
ZDRAVJE V ŠTEVILKAH – UE JESENICE (OBČINE ŽIROVNICA, JESENICE IN KR. GORA) V LETU 2005
Zdravje in družbeni ter gospodarski razvoj so soodvisni, zato imajo gospodarske in socialne razmere (gospodarska stabilnost, socialna vključenost, socialni kapital, čisto okolje, varnost v skupnosti, dostopnost in kvaliteta stanovanj, zaposlenost, itd.) velik vpliv na zdravstveno stanje prebivalcev in obratno. Povezava gospodarskih (bruto domači proizvod, bruto osnova za dohodnino) in družbenih kazalcev (stopnja izobrazbe, število let šolanja, število študentov na 1000 prebivalcev) z zdravstvenim stanjem (pričakovano dolžino življenja, boleznimi srca in ožilja, nezgodami, samomori…) in vedenjskim slogom prebivalcev (telesno dejavnostjo, prehranjevalnimi navadami, kajenjem, rabo alkohola in drugih drog ter drugimi tveganimi vedenji) je zelo značilna. Večji gospodarski in družbeni razvoj si podaja roko z bolj zdravim življenjskim slogom in boljšim zdravstvenim stanjem prebivalcev (daljše pričakovano trajanje življenja, manjša obolevnost za kroničnimi boleznimi).
Zdravja prebivalcev ne moremo opredeliti z enim samim kazalnikom. Večina kazalnikov, s pomočjo katerih ocenjujemo zdravje, je povezanih z umrljivostjo in obolevnostjo in žal ne s pozitivnimi vidiki zdravja, saj nimamo razvitih primernih pozitivnih kazalnikov. V nadaljevanju predstavljamo nekatere kazalnike zdravstvenega stanja v upravni enoti Jesenice, ki jih lahko najdete v zdravstveno statističnem letopisu Gorenjske za leto 2005.
Na območju Jesenic oziroma v upravni enoti Jesenice, ki jo sestavljajo občine Kranjska Gora, Jesenice in Žirovnica, je na dan 30.6.2005 živelo 31472 prebivalcev, kar je predstavljalo 15,8 % prebivalcev celotne Gorenjske oziroma 1,6 % prebivalcev Slovenije. Od tega je bilo 15598 ali 49,6 % moških ter 15874 ali 50,4 % žensk. Kar 69,6 % prebivalcev upravne enote je živelo v občini Jesenice, v drugih dveh občinah pa 30,4% (v občini Kranjska Gora 17,1 % in občini Žirovnica 13,3 %). Starostna struktura prebivalstva omenjene upravne enote je bila v primerjavi s Slovenijo in Gorenjsko, kjer je bil delež otrok do 15. leta starosti leta 2005 že enak deležu prebivalcev starih 65 ali več let, slabša glede na delež mladih do 15. leta starosti. Tako je bil delež mladih, starih od 0 do 14 let, že nižji kot delež starejših od 65 let. V opazovanem letu je delež mladih znašal 13,6 % (4282 prebivalcev), delež prebivalcev, starih 65 in več let, pa 15,4 % (4846 prebivalcev). Podobno situacijo zasledimo tudi pri pregledu po posameznih občinah.
V letu 2005 je bil delež mladih, starih od 0 do 14 let, najvišji v občini Žirovnica (14,7 %), najnižji pa v občini Kranjska Gora (11,9 %). Pri pregledu deleža prebivalcev, starih 65 in več let, pa je bil ta najvišji v občini Žirovnica (17,5 %), najnižji pa v občini Jesenice (14,5 %).
V letu 2005 se je na območju upravne enote rodilo 282 novorojenčkov. Rodnost (število živorojenih otrok na 1000 prebivalcev) je na tem območju v tem letu znašala 8,9 živorojenih otrok na 1000 prebivalcev in je bila nižja od gorenjskega povprečja.
Umrljivost je eden od osnovnih kazalnikov zdravstvenega stanja prebivalcev, s katerim ocenjujemo v kolikšnem številu, kje in med koliko starimi prebivalci se pojavljajo najtežje bolezni, zaradi katerih ljudje umirajo. Umrljivost prikazujemo kot število umrlih na 1000 prebivalcev. V letu 2005 je v upravni enoti Jesenice umrlo 316 ljudi ali 10 prebivalcev na 1000 prebivalcev. Umrljivost je bila, v primerjavi z drugimi gorenjskimi upravnimi enotami, najvišja. Umrljivost moških je bila (enako kot tudi na Gorenjskem in v Sloveniji) višja kot umrljivost žensk. V opazovanem letu pri pregledu umrljivosti po starostnih skupinah beležimo sorazmerno nizko umrljivost do 64. leta starosti, nad 65. let starosti pa beležimo visoko umrljivost (49,5 umrlih na 1000 prebivalcev). V letu 2005 v upravni enoti Jesenice ni bilo nobenega umrlega dojenčka.
Iz prikazane rodnosti in umrljivosti, ki opredeljujeta naravno gibanje prebivalcev, je razvidno, da je bilo na tem območju v letu 2005 manj rojstev kot smrti in je bil naravni prirastek (razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na 1000 prebivalcev) negativen, v nasprotju z gorenjskim, ki je bil pozitiven. Slovenija kot celota je v tem letu zabeležila negativen naravni prirastek.
Vodilni vzroki, zaradi katerih so v letu 2005 umirali prebivalci omenjene upravne enote, so bili bolezni srca in ožilja, rak ter poškodbe in zastrupitve. Kar 74 % vseh smrti je bilo posledica omenjenih treh najpogostejših vzrokov smrti, bolezni srca in ožilja pa so bile s 35,8 % najpogostejši vzrok. Po spolu se najpogostejši vzroki smrti razlikujejo, pri ženskah so bile v letu 2005 to bolezni srca in ožilja, pri moških pa rak.
Poleg umrljivosti pa je za oceno zdravstvenega stanja pomembna tudi obolevnost, ki jo ocenjujemo na osnovi različnih kazalnikov. V nadaljevanju jo bomo prikazali na osnovi prvih obiskov pri zdravniku zaradi bolezni ali stanj v osnovnem zdravstvenem varstvu. V letu 2005 so tako odrasli prebivalci upravne enote Jesenice najpogosteje poiskali zdravniško pomoč zaradi bolezni kosti in gibal. Pri otrocih mlajših od 7. let so bile poglavitni vzrok obiska pri zdravniku bolezni dihal, medtem ko so bile pri šolskih otrocih in mladih, v starosti do 19. let, to poškodbe in zastrupitve.
V članku so prikazane kot kratek izvleček iz Zdravstveno statističnega letopisa Gorenjske le glavne značilnosti zdravstvenega stanja prebivalstva na območju upravne enote Jesenice v letu 2005. Ti podatki so lahko le groba ocena dogajanja na področju zdravja prebivalcev tega območja. Za bolj celovito oceno zdravstvenega stanja prebivalcev je potrebno izdelati natančne analize za daljše časovno obdobje s primerjavami z Gorenjsko in Slovenijo.
Brez dvoma pa so bolezni, ki najbolj ogrožajo zdravje prebivalcev v omenjeni upravni enoti, kronične nenalezljive bolezni. Mednje sodijo bolezni srca in ožilja, nekatere vrste raka, sladkorna bolezen, debelost in še druge. Na njihov nastanek in razvoj pomembno vplivajo dejavniki tveganja, ki so povezani tudi z načinom življenja posameznika. Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2005 so v Sloveniji dejavniki tveganja, ki največ prispevajo k bremenu bolezni tobak, alkohol, zvišan krvni tlak, debelost, zvišan holesterol v krvi, telesna nedejavnost, premajhno uživanje sadja in zelenjave. Zaradi staranja prebivalstva se bo obolevnost in umrljivost za kroničnimi nenalezljivimi boleznimi povečevala, s tem pa tudi obremenjenost zdravstvenih služb in stroški družbe. Z zgodnjim odkrivanjem ogroženih in svetovanjem za spremembo življenjskega sloga bi pomemben delež teh bolezni lahko preprečili. In ker je zdravje gibalo napredka sleherne družbe, ne more skrb zanj ostati zgolj na ramenih zdravstva. Zdravje mora biti vključeno v vse politike, tako na lokalnem, regijskem in tudi nacionalnem nivoju.
Alenka Hafner, dr. med.
Slavka Kavčič, univ. dipl. org.