Teden otroka
V letu 2009 se Teden otroka prične v ponedeljek, 5. oktobra. Tema je: OTROKOVE KORISTI – GLAVNO VODILO.
KAJ JE “TEDEN OTROKA”?
Teden otroka je program Zveze prijateljev mladine Slovenije. Temelji na obeleževanju Svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, Mednarodna zveza za varstvo otrok (I.V.C.W.) in Mednarodni fond za pomoč otrokom Unicef pa sta od leta 1957 skrbela za obeleževanje tega dne. (vir:Glasilo ZPMS 1967, 1969, 1973)
Po priporočilih Združenih narodov se Svetovni dan otroka (zasledi se tudi termin »Mednarodni otroški dan«) v Slovenij začne vsak prvi ponedeljek v mesecu oktobru in traja 7 dni. V tem tednu se organizirajo različni prostočasni in razvedrilni programi za otroke v vseh večjih krajih po Sloveniji.
Največ otrok v jugovzhodni Sloveniji, najmanj v obalno-kraški regiji
Otroci do 15. leta starosti v Sloveniji predstavljajo samo še 14,1 % vsega prebivalstva. Konec leta 2005 je v državi živelo 283 221 otrok, najmanj doslej. Zniževanje števila otrok je posledica zniževanja števila rojstev. Leta 1971, ko so mladi predstavljali še četrtino prebivalstva, je v državi živelo 135 tisoč otrok več kot leta 2005. V tem obdobju se je delež predšolskih otrok zmanjšal za polovico, delež osnovnošolskih pa za 40 %. Ker se število živorojenih otrok v zadnjih letih giblje med 17 in 18 tisoč, to nakazuje, da se bo število predšolskih otrok za nekaj let ustalilo.
Po projekcijah evropskega statističnega urada do leta 2050 se bo delež otrok še zmanjšal, in sicer na 13 %. Najmanj otrok od vsega prebivalstva Eurostat napoveduje za leto 2039, ko naj bi mladi v Sloveniji predstavljali le 12 % prebivalstva. Toliko pa jih v Sloveniji živi že danes v obalno-kraški regiji, kjer je delež mladih najmanjši. Največ mladih je v jugovzhodni Sloveniji (15,5 %), kjer jih je celo več kot starejših od 64 let, kar zasledimo le še v koroški in savinjski regiji. Sicer pa se, podobno kot v ostalih evropskih državah, prebivalstvo Slovenije stara in je delež starejših od 65 let presegel delež mladih že sredi leta 2003.
63,6 % otrok ustrezne starosti je vključenih v vrtce
Delež vključenosti otrok v vrtce je v porastu. Medtem ko je bila v šolskem letu 1991/1992 v predšolsko vzgojo vključena manj kot polovica otrok ustrezne starosti, pa je bilo v šolskem letu 2005/2006 takih otrok skoraj dve tretjini (63,6 %). Vključenost v vrtec narašča s starostjo otrok; med prvoletniki je v vrtec vključenih 27 % otrok, med dvoletniki že polovica, v zadnjem letu pred vstopom v šolo pa 84 % otrok.
Anja in Luka
Najpogostejši imeni med otroki sta Anja in Luka. Anj je skoraj 4 tisoč (2,9 % vseh deklet ), Luka pa se ponovi več kot 5200-krat (3,6 % vseh fantov, starih 0-14 let). Medtem ko je večina deklic z imenom Anja stara 10-14 let, je ime Luka najpogostejše fantovsko ime za rojene od leta 1999 naprej. Med fantovskimi imeni se več kot 3500-krat pojavijo še Jan, Žan, Rok, Nejc in Žiga, med dekliškimi pa Sara, Ana, Nina in Nika. Nika je najpogostejše ime za deklice že od leta 1998.
Otroke, mlajše od 15 let, so starši najpogosteje poimenovali s kratkimi – tri, štiri ali petčrkovnimi imeni. Ime, ki ima več kot pet črk, se za deklice po pogostnosti pojavi šele na 21. mestu (Barbara), za dečke pa na 13. mestu (Gašper).
Najpogostejše dvojno dekliško ime je Ana Marija na 112. mestu, najpogostejše fantovsko pa Žan Luka na 164. mestu.
V zadnjih desetih letih se je število umrlih otrok prepovilo
Leta 2005 je v starosti 0-14 let umrlo 120 otrok. 75 otrok (62 %) je umrlo v prvem letu življenja, praviloma zaradi prirojenih napak in kromosomskih nenormalnosti. Število umrlih dojenčkov na 1000 živorojenih se je v letu 2005 sicer povečalo na 4,1. Kljub temu je umrljivost dojenčkov v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, ta pa je sicer tradicionalno značilna za skandinavske države. V zadnjih štiridesetih letih se je ta koeficient zmanjšal od 30,0 na 4,1 in je dober pokazatelj izboljšanja zdravstvenega varstva in napredka v razvoju medicine. Glavni vzrok umrljivosti populacije od prvega do štirinajstega leta pa so, podobno kot v drugih državah razvitega sveta, poškodbe in zastrupitve, zaradi česar je v letu 2005 umrlo 18 otrok.
Deček, rojen v obdobju 2004–2005, lahko pričakuje, da bo dočakal 74 let, deklica pa 81. Otroci, ki so bili v enakem obdobju stari 10-14 let, pa bodo po izračunih dočakali 11 let manj.
V prostem času so otroci najraje pred televizorjem
Po podatkih ankete o porabi časa, ki smo jo izvedli v letih 2000-2001, otroci v starosti 10 do 14 let čez vikend spijo v povprečju uro dlje kot med delovnim tednom, ko za to porabijo 9 ur in pol. Dnevno za pot do šole in nazaj porabijo približno pol ure, v šoli se učijo nekaj več kot tri ure, domačo nalogo pa deklice ob šolskih dnevih opravljajo uro in pol, fantje pa 10 minut manj. Otroci imajo dnevno nekaj več kot šest ur prostega časa. Največji del tega porabijo za gledanje televizije. Pred televizorjem fantje presedijo sicer 10 minut manj kot dekleta, ki to v povprečju počnejo dve uri in pol dnevno, med vikendom še dlje. Za branje knjig tako ne ostane prav dosti časa; dekleta med tednom za to porabijo 17 minut, toliko kot fantje v soboto in nedeljo. Povprečno se fantje med tednom igrajo uro na dan, dekleta pa ravno toliko ob nedeljah, čez teden pa manj. V ta čas so zajete tudi igre na računalniku. S športom se dekleta dnevno ukvarjajo šolsko uro, fantje pa pol ure dlje.
Avtorica: Tina Žnidaršič
(Vir. Statistični urad RS)