Lokalna energetska agencija Gorenjske (LEAG) je v letošnjem letu pričela z vpeljavo energetskega knjigovodstva  za osnovne šole v gorenjske občine. Kasneje bo agencija izvajala energetsko knjigovodstvo še v vrtcih in drugih objektih, katerih lastniki so občine (športne dvorane, domovi kulture, knjižnice, ipd.).

» Energetsko knjigovodstvo je prva stopnja izvajanja energetskega menedžmenta občin. S spremljanjem porabe toplote, elektrike, vode in odpadkov ugotavljamo koliko stroškov nastane pri upravljanju javnih stavb na ravni posamezne občine. Občina, kot lastnik, in osnovne šole tako natančno ugotavljajo dejanske porabo energije. S primerjavami med podobnimi šolami tako lahko hitro ugotovimo, kje so potrebni dodatni ukrepi za prihranke. Lahko se zgodi, da je v javnem objektu regulacija neustrezno nastavljena. Potreben je le manjši poseg in stroški stavbe se lahko zmanjšajo tudi za 15 odstotkov.« pravi projektni vodja Metod Ivančič.

Po uvedbi programa za energetsko knjigovodstvo bo sledil pregled osnovnih šol in kasneje vrtcev, ki se bodo izkazali za energetsko potratne, nato pa bo LEAG vodstvu in odgovornim osebam na občini podal ukrepe za izboljšanje. Preko računalniškega sistema se nato spremlja napredek in po potrebi dogovori za izboljšave (regulacije osvetlitve, ogrevanja, nujna popravila in drugi možni ukrepi).

Pri večjih porabnikih energije pa se po potrebi namesti tudi merilnike porabe, ki so znani po uporabi predvsem iz industrije. Z natančnim spremljanjem  je možno porabo zniževati še bolj učinkovito. To je napredna oblika energetskega menedžmenta, ki ji pravimo sistem ciljnega spremljanja rabe energije. Na morebitna odstopanja od ciljne vrednosti smo opozorjeni preko elektronskega sporočila ali SMS sporočila. Upravljavec pa bo lahko ob napakah ukrepal takoj, še preden nastanejo stroški zaradi npr. puščanja vode, nepravilne regulacije, ipd.

»Investicije v izboljšavo regulacije in v nadzorne sisteme se zelo hitro izplačajo, saj so vračilne dobe običajno med nekaj meseci in petimi leti. Klasične obnove fasade in oken pa se povrnejo v 15-ih ali več letih. Ob zmanjševanju proračunov občin je sredstev vedno manj, vendar vsak dober gospodar ve, da je vložek v varčevanje z energijo pravilna smer za zmanjšanje stroškov. To so spoznale tudi občine, ki jih pomagamo pri razpisih in raznih projektih.« pojasnjuje g. Ivančič in doda: »Premalo je  narediti le energetsko učinkovito zgradbo. Pomembno je stalno spremljati, kako se stavbo uporablja in vzdržuje. Veliko izgub toplote povzroči nepravilno prezračevanje »na kip«, ali na primer slaba tesnjenja oken ter tudi zamrzovalnikov. Imeti moramo povratne informacije, ali so ukrepi varčevanja učinkoviti. Reagirati je nujno dovolj hitro, da se prepreči nepotrebne dodatne stroške. S spremljanjem porabe energije preko informacijskih sistemov se ta čas bistveno skrajša in se doseže občutne prihranke od 10-20%.«

Mlajše generacije je potrebno naučiti varčevanja z energijo. V osnovnih šolah na Gorenjskem zato otroke učimo, kako delujejo termostatski ventili, kako se izogniti toplotnim mostovom na hišah ter kako delujejo solarne in vetrne elektrarne. Naučijo se tudi pravilo : »Najbolj varčna naprava je ugasnjena naprava.«

Župani bodo lahko privarčevana sredstva namenili za energetske izboljšave, izobraževanju otrok v osnovnih šolah ali za ostale nujne projekte. Tovrstne aktivnosti za varčevanje z energijo, vodo, ipd. spodbuja tudi država, saj le s konkretnimi projekti dosežemo zastavljene cilje izboljšanja energijske učinkovitosti.