Cerkev Sv. Florijana – Studenčice

Cerkev je bila prvotno posvečena sv. Rupertu in se prvič omenja l. 1436 v celjski fevdalni knjigi, l.1458 pa kot radovljiška podružnica v matrikuli. V osnovi je romanska. Na prehodu iz ladje v prezbiterij se verjetno skrivajo temelji polkrožne apside. V gotiki so ladji pozidali ožji prezbiterij. Kamnit, gotsko oblikovan slavolok, je pod beležem slikan. Lopa je zidana in ima lesen strop. V njej je prižnica iz peščenjaka.

Za starost stavbe je zlasti pričevalna južna ladijska stena, na kateri sta dve plasti gotskih fresk. Pod spodnjo, ki jo je mogoče datirati na začetek 15. stol., je nepravilna kamnita zidava prav tanko ometena, v ta omet pa so potegnjene črte na način, ki ga poznamo z mnogih romanskih stavb. Na severni steni v ladji so ob obnovi celotne zunanjščine l. 1991 odkrili sledove dveh plasti poslikave. Spodnja plast verjetno kaže del Poklona sv. Treh kraljev, tehnika pa govori za zgodnjegotski risarski slog iz zgodnjega 14. stol. Pod spodnjim robom slike se na isti plasti vidi posvetilni križ. Zgornja plast očitno pripada Pohodu sv. Treh kraljev in spominja na t.i. Žirovniškega mojstra iz srede 15. stol. Veliki oltarni nastavek v novogotskem slogu in oltarna miza sta iz mehkega hvarskega peščenca; izdelal ju je neznani mojster l. 1898. Iz enakega materiala so narejeni tudi kipi sv. Florijana, sv. Štefana in sv. Lovrenca. Levi stranski oltar je posvečen sv. Uršuli, desni pa sv. Primožu in sv. Felicijanu. Od prvotnih baročnih oltarjev sta se ohranili le dve oltarni sliki iz delavnice Leopolda Layerja. Križev pot je delo slikarja Gasperja Götzla iz l. 1845. Izstopa tudi votivna slika sv. Florijana s pogledom na Radovljico in Predtrg v plamenih. Slika je spomin na drugi požar v radovljiškem predmestju l. 1761. Na južni strani kora visita sliki Santa Maria De Bono Consilio in Ecce Homo iz 19. stol.

Od fresk na zunanjščini cerkve je danes vidna le še spodnja plast Krištofove freske iz okoli l. 1400. Gre za furlanski tip velikana z detetom na ramenu. Na desni strani proti oknu so bile l. 1926, ko jih je opisal dr. France Stele, vidne v enotnem okviru tri svetniške postave pod zaokroženimi arkadami. Srednji svetnik je predstavljal škofa v ornatu, mogoče sv. Ruperta, levi sv. Florijana, desna pa naj bi bila sv. Uršula. Okno je uničilo nadaljevanje slike, ki pa se je delno nadaljevala pod njim in je prikazovala trpečega Jezusa z arma Christi. Ob oknu, na vogalu proti prezbiteriju, so bili vidni sledovi stoječe Marije z Jezusom in treh konjenikov (cesarjev). Danes se slikarij (razen sv. Krištofa) ne da več razločiti.