Arheološki spomeniki
Arheološki spomeniki so zemljišča, ki vsebujejo posebne sledove človekovega delovanja v zgodnjih zgodovinskih obdobjih in posebno pomembni predmeti iz teh obdobij (Jerkič, 1990, str. 47).
Ajdna
Ajdna nad Potoki (1048 m) je osamljeni vršac nad Stolom. Leta 1976 so se tu začela sistematična arheološka izkopavanja. Na terasastem platoju so odkrili ostanke starokrščanske naselbine iz 5. – 6. stoletja. Pod vrhom vršaca je strnjenih 25 stavbenih objektov, med njimi tudi ostanki zgodnjekrščanske cerkve, ki je bila zidana po rimskem načinu, na kar je možno sklepati po polkrožnem zidu, oltarju in sedežu za škofa. V stavbi poleg cerkve so arheologi odkrili tudi enajst skeletnih grobov, ki pripadajo staroselcem, med tem ko samo grobišče ni bilo odkrito. V grobovih so bile najdene številne drobne najdbe: posode, orodje, orožje, nakit in drugi posvetni predmeti, ki jih hrani Gorenjski muzej Kranj. Najdbe so pomemben prispevek k poznavanju življenja v obdobju pozne antike. Raziskave so pokazale, da so v tem času na Gorenjskem živeli romanizirani staroselci. Ko so se v 6. stoletju začeli vdori germanskih in slovanskih plemen, so si staroselci poiskali zatočišča na težje dostopnih krajih, kot npr. na Ajdni, njihov življenjski prostor pa so zavzeli stari Slovani, ki so pričeli v začetku 7. stoletja tukaj stalno naseljevati. Na to kažejo tudi arheološki ostanki v dolini, pod vznožjem Ajdne.
Danes so zidovi sakralnega objekta konservativni in celotno prekriti s streho ter na ogled obiskovalcem (Sagadin, 1991).
Turška jama
V severozahodnem pobočju Gojzdanšnice se nahaja srednjeveški jamski grad z ljudskim imenom Turška jama. Gre za lep in dobro ohranjen primer utrjenega jamskega zavetišča, ki je najverjetneje nastal v 13. stoletju ter v 15. in 16. stol. služi za skrivanje in obrambo pred Turki.
Villa rustica
Leta 1959 so bili pod naseljem Rodine, na ledini v »Ključih« odkriti ostanki rimske podeželske kmetije, ki je bila središče ene od veleposesti province Norik. Gre za z dvojnim zidom obdelan kompleks, ki je bil nekaj časa utrjen tudi z vodnim jarkom. V notranjosti sta se nahajali dve gospodarski stavbi in stanovanjska stavba s tremi prostori. V že raziskanih delih stavbe je bila odkrita lončenina, orodje, nakit in drugi predmeti vsakdanje rabe in datirajo v 2. stol. n. št.
Mala jama pod Žičico
Gre za arheološki kulturni spomenik lokalnega pomena, ki leži v pobočju Žičice nad Mostami, na levem bregu potoka Župnica. V jami so bili odkriti odlomki oljenk, novci in več fragmentov votivnih ploščic, kar nakazuje na to, da je bilo v jami od 3. do 5. stoletja svetišče.
Arheološke najdbe po naseljih
Raziskave nekaterih arheoloških ostankov v občini se v večjem obsegu še niso vršile, a bi jih kot potencialne arheološke spomenike lahko vključili v turistično ponudbo.
Na terasastih pobočji Rebra, je ohranjen cel niz prazgodovinskih antičnih naselbin, ki so proti dolini omejene z ježami, pod katerimi se skrivajo razrušena obzorja, v konfiguraciji terena znotraj teh naselbin pa je moč slutiti tlorise stavb. Takšen niz naselbin sestavljajo Lipje nad Žirovnico, Velika in Mala Selca nad Zabreznico, sv. Lovrenc nad Zabreznico in Lebenice nad Selom. Prazgodovinska naselbina je bila tudi zahodno od Most, nad jezom hidroelektrarne Moste.
Naključnih najdb iz prvih stoletij po našem štetju je na območju vasi pod Stolom še več. Očitno pa se je nekje med Mostami in Žirovnico izoblikovala večja naselbina. Njeni deli so bili odkriti na različnih lokacijah. Trije večji skrbno obdelani kamniti kvadri, verjetno ostanki večje javne zgradbe iz 1. stol. n. št., so danes vidni pred cerkvijo sv. Martina v Mostah. Poleg staroslovanskih grobov je bilo odkrito še več antičnih zidov in veliko ostankov keramičnih in steklenih posod, nakita, orodja, …
Obseg poselitve je ostal nespremenjen tudi v pozni antiki, kar dokazuje odkrito grobišče sredi Rodin. Zanimivo je tudi odkritje ostankov poznoantične hiše ter steklenih, keramičnih in železnih predmetov iz 6. stol. n. št. okoli cerkve sv. Radegunde na Bregu.
Slovani, ki so na območje prodirali od 7. stoletja naprej, so se naselili na že kultivirani zemlji. Njihove naselbine, predvsem grobišča, so se pojavila v enakem nizu pod Rebrom, kot že v prazgodovini. Tako je bilo odkrito staroslovansko grobišče sredi Smokuča, tam, kjer so pokopavali že prebivalci pozne antike. Nekateri ostanki so danes hranjeni v muzeju na Jesenicah in v Kranju. Staroslovanski grobovi so bili odkriti tudi ob cerkvi sv. Radegunde na Bregu, na Breznici okoli nekdanje cerkve sv. Nikolaja nad vasjo in v Mostah, na t.i. Rožičevem vrtu. Največje staroslovansko grobišče je bilo odkrito ob cerkvi sv. Martina v Mostah.
(Vir: Diplomsko delo, Maja Ažman, 2001)
