Etnološki spomeniki

Gre za posamezne stavbe, dele naselij ali predmete vsakdanje rabe, ki pripadajo ljudski umetnosti (Jeršič, 1990, str. 49).

Vaška lipa v Vrbi

Prastara vaška lipa sredi Vrbe, okoli katere je nameščeno 16 kamnov, je bil prostor za posvetovanje predstavnikov vaške srenje. Vsaka kmetija naj bi imela svoj kamen, gospodarji pa naj bi tu razen posvetovanja in odločanja razpravljali tudi o usodi srenje, volili župana, udrihali čez davke, reševali spore med vaščani,…

Janšev čebelnjak

Na Breznici je na ogled rekonstrukcija Janševega čebelnjaka v spomin rojaka, kateri je način čebelarjenja, ki je bil na Kranjskem preizkušen že več stoletij, obogatil z lastnimi spoznanji, izkušnjami in dosežki ter ga uspešno uveljavil v svetu. Čebelnjak stoji med stanovanjskimi hišami, do katerega je urejen dostop za obiskovalce.

Stara vaška jedra

Vaška jedra so posebna značilnost starih delov vasi pod Stolom in bi ob primerni predstavitvi pomenila pomembno obogatitev Poti kulturne dediščine. Značilna sta dva tipa kmečkih domov: kmečki dom v gruči in stegnjeni kmečki dom, pokrajinsko podobo pa dopolnijo tudi enojni stegnjeni kozolci, ki so običajno nanizani v smeri SZ-JV.

Kmečki dom v gruči je tipična »alpska« oblika kmečkega doma, ki temelji na živinorejskem gospodarstvu. Hiša in gospodarsko poslopje stojita vsak zase, ponavadi pravokotno drug na drugega. Gospodarsko poslopje je večinoma hlev in je večji od gruntarske hiše, ki so bile večinoma enonadstropne in bogato okrašene z izklesanimi portali in okenskimi okviri. Domovi so pogosto zbrani v jedrih vasi, obdajajo pa jih pozneje zgrajeni kajžarski domovi in povojne stanovanjske hiše.

Stegnjeni kmečki dom ima hišo in hlev s skednjem pod isto streho. Stanovanjski del je bil praviloma pritličen, z manj bogato fasado in s čelom obrnjen proti cesti. Taki domovi so praviloma razporejeni na robu vasi, so manjšega nastanka in značilni za kajžarje oziroma manj premožne kmete (Sinobad, 1999).

Osrednji vaški prostori oziroma trgi so po naseljih ohranjeni še danes. Niso veliki, a so vseeno prepoznavni. Večje vasi imajo celo dva trga, kjer je ponavadi tudi vaško napajališče. Del površin osrednjih vaških prostorov je bil travnat, saj vaške poti, ki so jih prečkale, niso bile široke. Hiše so imele vhod s trga in praviloma niso bile ograjene.

V Žirovnici je ohranjeno najlepše vaško jedro z lipo in koritom na napajanje živine, medtem ko so na Bregu, Breznici, Doslovčah in Zabreznici lepo ohranjena predvsem vaška korita. V Doslovčah imajo vaščani navado, da na god sv. Florjana (4. maj) očistijo korito, ki ob požarih služi kot rezervoar vode za gašenje. Tudi na Breznici je navada, da se spomladi očisti vaško korito. Smokuč ima dva trga. Spodnji se imenuje »na vasi«, zgornji pa »na studencu«, kjer je vsa vas prala in napajala živino. Na glavnem trgu je stal vaški oreh s šestimi kamni, na katerih so sedeli vaški gospodarji, vendar so drevo in kamne v 60. letih odstranili zaradi gradnje ceste. Podobno vaško jedro ima tudi Vrba, kjer se je vaška lipa s šestnajstimi kamni ohranila do danes. Slabše ohranjeno jedro imajo Moste, medtem ko so Rodine edino naselje, ki nima pravega vaškega jedra.

(Vir: Diplomsko delo, Maja Ažman, 2001)