Energetsko svetovanje: LESNI PELETI ALTERNATIVNO GORIVO KURILNEMU OLJU NA SLOVENSKEM – TUDI NA GORENJSKEM
Energetska svetovalca v zadnjih dveh letih velikokrat slišita od svetovancev vprašanje; »KAJ MI JE NAREDITI ? KURILNO OLJE NE MOREM VEČ KUPOVATI !«
Saj ni nič čudnega, saj je v tem letu presegel magično mejo 1 EUR za 1 liter. Porabnik, ki biva v toplotno neizolirani hiši z dvema stanovanjema porabi okoli 2500 litrov kurilnega olja na leto. Strošek s prevozom presega 2500 EUR na leto, kar je mnogokrat več kot daljinsko ogrevanje. Zato se mnogi odločajo za vrnitev na trdna goriva, če imajo zato možnosti.
Drugi želijo nasvet, kako ohraniti udobje in privarčevati pri plačilu.
Odgovor je; »Brez investicije v novo kurilno napravo kotel na lesne pelete, ali montaža peletnega gorilnika na obstoječi toplovodni kotel, to ni mogoče !«
Lesni peleti so 2,9 krat cenejši od kurilnega olja na pragu porabe / pogoj kvalitetni peleti po avstrijskem standardu/.
– Kurilno olje na pragu porabe 0,134 EUR/KWh
– Lesni peleti na pragu porabe 0,045 EUR/KWh
Porabnik, ki plača za ogrevanje z EL kurilnim oljem preko 2500 EUR/leto bi za lesne pelete plačal 900 EUR na leto / kvalitetne /.
Vedno višje cene EL kurilnega olja, ki so za liter v zadnjih dneh meseca julija presegle 1 EUR so znak porabnikom, da je treba nekaj narediti. To se sprašujejo mnogi lastniki kurilnih naprav v enodružinskih ali dvostanovanjskih hišah. Navajeni na udobje in avtomatiko iščejo način enako komfortnega načina ogrevanja.
Srečneži so tisti, ki lahko zamenjajo tekoče gorivo EL kurilno olje z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja v Sloveniji. Poleg cenejšega goriva dobijo tudi okolju prijazno gorivo. Zemeljski plin je veliko čistejše gorivo od kurilnega olja.
3.
Ostalim, ki nimajo možnosti na plinski priklop iz plinovodne mreže pa ostane le lesna biomasa. Od te pa ugodje za enodružinske hiše nudijo le naprave na lesne pelete.
Sekanci so namenjeni za večjo ogrevalno površino, ker naprava zavzame več prostora in potrebuje večje skladišče.
Lesne pelete pa se lahko v Sloveniji izdela iz domače surovine, to je lesne biomase, ki jo je v izobilju. Na domačo surovino ne morejo vplivati zunanja svetovna tržišča, kot na surovo nafto.
- KAKOVOST LESNIH PELETOV NA SLOVENSKEM TRŽIŠČU
PREPROST PREIZKUS IZUM UPORABNIKOV
Ni znano ali je šala ali ne, nekateri kupci lesnih peletov pri nas pravijo, da jih preizkušajo z namakanjem v vodi. Če hitro razpadejo niso dobre, med te spadajo uvožene iz Bosne, ki se v vodi takoj razkrojijo. Če je čas dolgotrajen pa so dobre. Ali je verjeti takemu načinu preizkušanja presodite sami ?
Na Slovenskem tržišču je več ponudnikov lesnih pelet. Poleg tega pa nam je bližnjim sosedom omogočen uvoz iz Avstrije brez vsakih formalnosti. Smo člani velike evropske družine EU v kateri ni carinskih pregrad, je prost pretok blaga in kapitala. Ponudbniki pri nas pa najraje hvalijo svojo malho in ne razkrijejo vse o svoji ponudbi.
Kakšna je kakovosti posameznih ponudnikov je zelo težko ugotoviti. Kakovost je ohlapen pojem, ki ne pomeni enako za prodajalca in kupca. Ta pričakuje včasih več, kot pri nakupu dobi.
Za porabnika so peleti novost, ki imajo visoko kalorično vrednost, če so kvalitetni. Tvori se zelo malo pepela in ne povzročajo težav pri obratovanju kurilne naprave in tudi ne oblog.
Kvaliteta proizvodov tudi lesnih pelet so opredeljene s standardi za kakovost. Izmeri se posamezne vrednosti in dobimo odstopanja v okviru dovoljenih toleranc. Za pelete je v Sloveniji več standardov, od teh pa nobenega ni treba upoštevati. Porabnik je prepuščen iznajdljivosti !
Kurilnost peletov je odvisna od gostote z večjo imajo tudi kurilno vrednost do 4,9 KWh/kg.
Peleti so stiskanci narejeni iz čistega lesa. Proizvajajo se industrijsko s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera fi 8 mm in dolžine med 20 – 50 mm. Za izboljšanje mehanske trdnosti se jim lahko doda do 3 % krompirjevega ali koruznega škroba.
Zaradi gostote imajo peleti višjo kurilno vrednost, ki se giblje med 4,7 do 5,4 KWh/kg. 1 kg peletov je 4,9 KWh ali skoraj polovico litra kurilnega olja. Kurilna vrednost se meri v MJ/kg / KWh/kg/.
Država Standard Kurilna vrednost MJ/kg
AVSTRIJA ONORM M 7135 ≥ 218,0
ŠVEDSKA SS 18 17 20 ≥ 216,3
NEMČIJA DIN 51 731 17,5 do 19,5
4.
- PELETI SO NAJBOLJŠA ALTERNATIVA EL KURILNEMU OLJU
Peleti so zelo sipki in so zato enostavni za pakiranje in transportiranje. Za velike uporabnike je najboljša dostava do rezervoarja z avtocisternami. Taka dostava je hitra učinkovita in je enakovredna dostavi kurilnega olja. Za manjša uporabnike kamine, sobne peči in centralne kurjave v enodružinskih hišah, so peleti pakirani v PVC vrečah po 10 do 15 kg. Peleti so okolju prijazno gorivo, ki ne onesnažuje okolja s toplogrednimi plini in drugimi škodljivimi emisijami. Pogoj je le, da so kurjeni v tehnično ustrezni kurilni napravi.
- LESNI PELETI – SKLADNOST S STANDARDI
Na tržišču so peleti domače proizvodnje in iz uvoza iz različnih držav / tudi iz BOSNE /. Uvoženi so običajno skladni z avstrijskim standardi ONORM M7 135, nemški z DIN standardi in švedski z standardom SS 187 120, če so uvoženi iz teh držav. Ti standardi niso enaki in se med seboj precej razlikujejo, saj določajo dimenzijo pelet, gostoto, trdnost, delež vlage, pepela in kurilne vrednosti. To so vse fizikane in kemične lastnosti.
Opozarjamo na pelete, ki so na tržišču in ne ustrezajo nobenemu od teh standardov. To so peleti lahko domače proizvodnje ali iz vzhodnih in balkanskih držav.
- TRŽIŠČE V SLOVENIJI IN ODZIVI PROIZVAJALCEV – PORABNIKOV
Slovenski proizvajalci so bili zaprošeni za podatke o njihovih peletih. Vendar je bil odziv slab. Odgovor enega proizvajalca, ki proizvaja pelete iz ostankov smrekovega lesa in imajo peleti 17,28 MJ/kg kurilnost.
Vrednost je manjša od avstrijskih in nemških standardov in večja od švedskih. Kupec tako dobi manj, kot je pričakoval pa tudi razmerje 1 kg peletov = 0,5 litrov kurilnega olja se poruši. Potrebna je večja količina peletov, ker imajo nižjo kurilnost.
Ta neenakost ponudbe povzroča težave uporabnikom in tudi proizvajalcem naprav. Uporabnikom zato, ker morajo iskati kvalitetne pelete, da dobijo deklarirano kurilnost 4,9 KWh/kg. Proizvajalcem pa zato, ker morajo konstruirati naprave za različne pelete – različno kakovost.
Evropska unija je v zadnjih letih sprejela več standardov za trdna biogoriva, najpomembnejši pa so za lesna biogoriva med njimi tudi lesne pelete. Standardi niso zavezujoči so pa osnova za dogovarjanje med porabniki – kupci in proizvajalci na tržišču.
- NOVI STANDARD NA RAVNI EU EN 14961 – 1
Ta standard v Evropski uniji opredeljuje kakovost pelet iz različne biomase in jo določa.
Nanaša se na pelete iz lesnih surovin, kot so; dreves, grmovja, grmičevja iz zelene biomase – trav podobnih rastlin in zrn. Poleg tega pa njihovih stranskih proizvodov; to je žit, sadne biomase in mešanice vseh naštetih surovin.
Pelete lahko dobimo s predelavo različnih surovin, ki jih tako pretvorimo v toplotno energijo. Razvrstitev pelet je taka, da lahko porabnik izbere iz vsakega razreda klasifikacije tisto, kar mu kot gorivo ustreza. Najpomembnejše značilnosti so obvezne, normativne in so podane v specifikaciji goriv – peletov.
Ko bo standard EN 14961-1 zaživel v praksi, bo porabnik ob naročilu peletov lahko izbral zaželjeno kakovost – proizvod. Enako kot na bencinski črpalki izbere zaželjeno pogonsko gorivo za svoj avtomobil.
5.
Do takrat pa naj kupuje pelete, ki mu jih priporoča izdelovalec naprave po izkušnjah.
Na Gorenjskem kupujejo pelete tudi v Avstriji in jih dobavljajo za več porabnikov. Pelete odgovarjajo avstrijskim normam ONORM M 7135. Na Avstrijskem Koroškem je več proizvajalcev. Zelo kvaliteten je iz HERMAGORA, ki pelete tudi dostavi, če se kupci zberejo za večjo količino. Proizvajalec garantira kvaliteto po avstrijski normi in priloži atest – peleti so lesni.
ZA KONEC ENERGIJA IZ BIOMASE
Biomasa imenujemo organske snovi, ki so sestavljene iz elementov, ki so; kisik, vodik in ogljik in ki nastanejo s pomočjo sončne energije. Najbolj si predstavljamo pod biomaso drevesa.
Med biomaso štejemo tudi snovi, ki nastanejo iz odpadkov, ki jih predelajo razni mikroorganizmi. Največja značilnost biomase je njena gorljivost, kar je ključni pogoj za uporabo.
Kurjenje lesne biomase je tako še vedno najbolj običajen način biomase v energetiki.
Pri biomasi je pomembno, da je CO2 nevtralna, saj ga enako količino porabi pri rasti – fotosinteza, kot se sprosti plina CO2 pri zgorevanju.
Iz biomase se izdeluje tudi gorivo, ki se lahko nahaja v plinastem – bioplin ali tekočem stanju – biogorivo. Kot surovina se za to uporabljajo / bioetanol ali biodizel / sončnice, konoplja, koruza, sladkorni trs, oljna repica – ogrščica.
V prihodnosti se bo porabo biomase povečala saj bo treba nadomeščati porabo fosilnih goriv. Pričakovanja v EU so, da bodo do leta 2020 poganjala 10 % avtomobilov. Esperimetnira se tudi s tem, da bi pri proizvodnji in porabi zajeli nastali CO2 ogljikov dioksid in preprečili uhajanje v ozračje zemlje.
To je ambiciozen načrt, ki bi CO2 skladiščil pod zemljo na dnu oceanov ali še kje.
Na ta način bi postala biomasa še bolj okolju prijazna.
Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice, Titova c. 7. Uradne ure so v torek in četrtek od 15 – 18 h. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04 / 586 39 87.
Energetski svetovalec
AVRELIJ RAVNIK