Obvestilo Energetsko svetovalne pisarne Ensvet: S pravilnim zračenjem in prezračevanjem varujemo z ogrevalno energijo

Zadnji mesec smo dočakali, da so se cene surove nafte za sodček – barrel na svetovnem trgu pocenile na 118 USA dolarjev. Kljub temu pa so se le neznatno pocenile maloprodajne cene za nekaj centov. Vsak tropski orkan, ki bi utegnil ogroziti naftne ploščadi v Mehiškem zalivu, takoj zaustavi padanje cene. Špekulativni nakupi celih tankerjev so se zmanjšali, ker so večje zaloge surove nafte, zato pa bo profit od prodaje manjši. Svoj delež pa prispeva tudi varčevanje »učinkovita raba energije« in večja uporaba »obnovljivih virov energije.«

Tudi vse novogradnje se morajo graditi po PRAVILNIKU O TOPLOTNI ZAŠČITI IN UČINKOVITI RABI ENERGIJE V STAVBAH, ko bo do konca leta objavljen NOVI PRAVILNIK s strožjimi zahtevami glede toplotne prehodnosti posameznih elementov zgradbe. Starejše stavbe pa se toplotno izolirajo že z 10 cm debelim ovojem toplotne izolacije.

Vsi ti predpisi in izvedena dela so namenjeni zmanjšanju toplotnih izgub in učinkoviti rabi energije. To pomeni ne zmrzovati, ampak varčno ogrevati z manj goriva enako obdobje. Brez investicij ne gre, žal ostane po starem. Ker po celi Gorenjski opažamo, da prezračevanje in zračenje ni pravilno, okna so odprta v stanovanjih na kip, tudi cel dan. Vas bomo seznanili kako lahko varčujete tudi s pravilnim ravnanjem.

Vsem je praktično znano, da so stara netesna okna, kot nalašč za izmenjavo zraka v prostoru. Ta se zelo poveča pri močnem vetru, ko ta najde vsako »špranjo« odprtinico v hiši. Da se ekonomičnost ogrevanja zelo poslabša je znano vsakomur. Priče smo množični menjavi starih lesenih vezanih oken z energijsko učinkovitimi – tesnimi okni. Prva izjava, ki jo slišimo po zamenjavi je »NE PIHA VEČ IN TUDI HRUP JE VELIKO MANJŠI.«

Ugodno počutje stanovalcev in sposobnost za delo v prostoru, ki je lahko bivalen ali pa deloven sta odvisna od sledečih faktorjev: temperature v prostoru, osvetljenosti, kroženja zraka, hrupa in kakovosti zraka. Kakovost zraka je najpomembnejša, saj mora ta imeti : zadosten delež kisika v zraku, primerno zračno vlago, nemoteče vonjave in čim manj zdravju škodljivih snovi. Kakovost zraka v prostoru uravnavamo z zračenjem, ki je potrebno zaradi odstranjevanja škodljivih snovi in različnih vonjav.

Škodljive primesi v zraku nastanejo v stanovanju zaradi:

–         snovi v prostoru izhlapevajo iz premazov lesa, lakov, barv, naravnega plina radona, ki izhaja iz zemlje, mikroorganizmov in prašnih delcev.

–         Človek s svojo prisotnostjo oddaja različne vonjave, vlago pa povzroča z različnimi opravili – kuhanjem, umivanjem, kopanjem s sušenjem perila in rožami.

Stanovalci največkrat zračijo prostore zaradi kakovosti zraka z odpiranjem oken, misleč, da je to potrebno za dihanje. Za dihanje zrak pride v prostor skozi netesna mesta, okenske pripire, zračnike in tudi nekateri sestavni deli zgradbe prepuščajo zrak.

Da se lahko vrši izmenjava zraka – to je naravno prezračevanje morata biti izpolnjena dva pogoja:

–         temperaturna razlika med notranjostjo prostora in okolico,

–         veter, ki pospešuje prezračevanje.

Kadar je temperatura v prostoru višja od zunanje, kar je izrazito v zimski periodi, nastane zaradi različne gostote hladnega in toplega zraka – tlačna razlika, ki povzroči gibanje zraka. Veter pa povzroči bolj intenziven prodor zraka v prostor, saj je na strani, ki je izpostavljena vetru nadtlak, na ostalih straneh pa podtlak.

Človek potrebuje v eni uri za dihanje okoli 0,4 m3 zraka. Takšna mora biti urna izmenjava zraka, da je še dovolj kisika v zraku. Teoretično to pomeni, da pri prostoru 16 m2 površine in višine 2,5 m, ki ima volumen 40 m3 moramo zamenjati za eno osebo samo stoti del prostornine zraka na uro.

Praktično pri normalno zatesnjeni stavbi pa meritve pokažejo, da je število potrebnih izmenjav zraka med 0,1 in 0,3 krat na uro, da je dihanje nemoteno.

Potrebno število izmenjav zraka v določenem prostoru označujemo z oznako »n«. Na dejansko vrednost vpliva več faktorjev – pogojev kot so; temperatura, hitrost vetra, od tesnosti oken in vrat. Vrednosti za izmenjavo zraka v posameznih prostorih; stanovanjih in hišah.

–         WC 4 do 5 krat na uro,

–         kopalnica 5 do 8 krat na uro,

–         kuhinja odvisno od namembnosti gospodinjskih aparatov od 15 – 20 krat na uro,

–         garderobe in shrambe 3 do 6 krat na uro.

V prostoru onesnažujejo zrak:

– vlaga – vodna para,

– osebe, ki bivajo v prostoru in oddajajo zrak z dihanjem in izhlapevanjem vlage s površine kože – potenjem itd.

– Vlaga se sprošča pri kuhanju, kopanju, pranju in pomivanju posode itd.

– Vlaga, ki jo v prostor vnašajo okrasne rastline in cvetje.

– Zelo važna je vlaga v prostoru. Relativna vlaga prostorov naj bi bila v mejah od 35 do 80 %. Nizka vlaga pomeni »suh zrak«, ki lahko vsebuje tudi večjo količino prahu, kar povzroča obolenje dihal in prehladne bolezni.

Prevelika količina vlage pa pomeni »soparni zrak«, ki se lahko izloča na hladnih površinah notranjih zidov, kar ima za posledico nastanek kondenzata in tudi presni v ogalih – stikališčih sten.

Zadovoljivi bivalni pogoji v prostoru so kadar je relativna vlažnost od 40 – 70 % temperatura pa od 18 – 24 stopinj Celzija.

Zelo važna je površinska temperatura sten prostora in temperatura sobnega zraka.

Zadovoljivo obdobje je takrat, kadar je temperatura sten v prostoru od 18 do 25 stopinj Celzija, temperatura sobnega zraka pa od 19,5 do 23 stopinj Celzija.

So najbolj obremenjujoče za zrak v prostoru, ki jih oddaja človek v prostor. Kakovost zraka se ugotavlja – ocenjuje na dva načina.

Prvi način je nivo izvora onesnaževalca, druga pa vrednosti občuteno onesnaženje zraka. Metoda za določanje je skupina ljudi, ki z vohanjem zaznava stopnjo onesnaženosti v primerjavi z onesnaženostjo, ki jo povzroča ena »standardna oseba«. Ugotovitev pa je, da se s številom ljudi v prostoru povečuje koncentracija vonjav, ki raste približno v enakem razmerju s koncentracijo ogljikovega dioksida. Vrednost za največjo dopustno koncentracijo CO2 je 0,1 % in predstavlja dovolj natančno  mero za spremljanje koncentracije vonjav v prostoru. Za dosego te vrednosti je treba zagotoviti 25 m3/h  na osebo svežega zraka.

Praktično to pomeni, da bi se v prostoru površine 20 m2 in višine 2,5 metra morala zamenjati polovica zraka, če je v prostoru 1 oseba, število izmenjav je 0,5 na uro. Če bi v tem prostoru bivalo šest oseb, bi morali zamenjati zrak tri krat na uro.

V stanovanje se vgradi ali prinese najrazličnejše snovi, ki vsebujejo organske spojine, ki se še dolgo izločajo iz različnih barv, zaščitnih premazov za les, smol in drugih. Največkrat je onesnaževalec formaldehid, ki se izloča iz različnih vezanih plošč in lakov, drugi onesnaževalec je pentaclorfenol različne lesne zaščite, potem so bencoli, barve, lepila in vinilkloridi iz plastičnih materialov. Najboljši način za zmanjšanje izhlapevanja organskih spojin je zračenje prostorov.

V zraku v prostorih so tudi različne bakterije, virusi in drugi mikroorganizmi. Razvijejo se ob ugodnih pogojih. Posebno ob povišani relativni vlagi in potem povzročajo različne bolezni.

Radon je naravni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju radioaktivnih snovi, ki so prisotne v kameninah zemlje. Koncentracije teh snovi so različne. V stavbe prodira iz tal v manjši količini pa tudi iz gradbenih materialov kot na primer: naravni kamen, glina, opeka in mavec itd. Človek ga vdihava in tako pride v človeški organizem v pljuča. Možne so poškodbe v tkivu, ki lahko povzročijo rakotvorne spremembe pljuč. Prisotnost radona se lahko samo izmeri s specialnimi meritvami. Koncentracije pa zmanjšujemo z rednim zračenjem prostorov.Pri preveliki koncentraciji je potrebno kletne prostore prisilno prezračevati.

Cigaretni dim onesnažuje prostore, zato jih je treba bolj zračiti. Izmenjava zraka mora biti vsak 30 m3/h na osebo. Stanovanje v katerem biva več kadilcev je treba intenzivno zračiti, zato je poraba toplotne ogrevalne energije tudi do 30 % večja od nekadilcev.

Onesnažujejo stanovanje tudi različni plini in primesi pri kuhanju, pečenju in prah. Vse to se lahko sprošča tudi pri delovanju različnih gospodinjskih aparatov.

Poznamo glavne tri načine prezračevanja:

–         naravno prezračevanje,

–         prisilno prezračevanje in

–         kanalsko prezračevanje.

Omogočajo različna netesna mesta v stavbi kot so; okenske pripire, vratne pripire, špranje pri roletah in netesno stavbeno pohištvo. Količine izmenjenega zraka ne moremo določiti pri teh načinih. Po izkušnjah pa je izmenjava zraka pri normalno tesni stavbi od 0,1 – 0,4 krat na uro.

–         Najbolj razširjeni način prezračevanja – zračenje je z odpiranjem oken ali balkonskih vrat.

Nekontrolirano prezračevanje ne more zagotoviti dovolj čistega zraka. Moramo zatesniti vsa netesna mesta v stavbi, posebno je tu pomembno tesno stavbeno pohištvo.

Poznamo dolgotrajno in kratkotrajno zračenje. Kot dolgotrajno zračenje, ali tudi zračenje s priprtimi okni je zračenje na kip / skipana okna /. Ta položaj oken imenujemo tudi polvetrni položaj. S tem načinom omogočimo 1 do 4 kratno izmenjavo zraka v prostoru, če so odprti del dneva in noči. v hladnih dneh jeseni – pomladi in pozimi pa ta način predstavlja veliko izgubo ogrevalne energije. Zaradi hladnejšega in manj vlažnega zraka se v prostoru zniža relativna vlaga, pospešuje pa se gibanje prahu. Podhlajujejo se površine v okolici okna in ostale stene s hladnim zrakom. Zato je poraba ogrevalne energije večja.

Veliko boljše je kratkotrajno in intenzivno zračenje prostorov z odpiranjem oken na stežaj. Najbolje je odpreti okna vsake 3 – 4 ure za kratek čas 4 – 8 minut. V tem času se izmenja zrak med 9 in 15 h na – 1, kar pomeni, da se celotna količina zraka v prostoru zamenja v 4 – 8 minutah.

Najbolj učinkovito je zračenje z odpiranjem oken in vrat na stežaj, potreben čas je 1 – 5 minut. Najmanj učinkovito je zračenje z oknom na kip. Prostor se prezrači – zamenja celoten zrak v 30 – 60 minutah.

Je namenjeno za večje zgradbe, posebno pa je za notranje prostore, ki nimajo oken na primer kopalnice, WC itd.

Zagotavlja pravilno izmenjavo zraka v prostorih. Zahteva inštaliranje naprav za prezračevanje po ustreznem projektu. Zrak pri tem lahko tudi filtriramo in očistimo, poznamo pa tudi sistem z obtočnim zrakom, potrebna pa je regulacija s katero prilagodimo potrebne količine zraka za različne potrebe.

Sestavni del teh naprav je lahko tudi rekuperacija zraka, to je da del toplega izstopnega zraka vračamo v proces prezračevanja in prihranimo del ogrevalne toplote. Ta postopek zahteva vgradnjo sodobnih naprav tehnologije.

–         Zdravi bivalni in delovni pogoji so odvisni od zadostnega zračenja.

–         Samo naravno zračenje skozi netesna mesta ni dovolj.

–         Naravno zračenje je z odpiranjem oken na stežaj in kratek čas 4 – 6 minut, 2 – 3 krat na dan.

–         Energijsko varčujemo, če zračimo kratek čas na prepih.

–         Ne zračimo dolgotrajno pri priprtih oknih »na kip« izgubljamo toploto in podhlajamo prostore.

–         Zapirajmo okna v prostorih v katerih smo le kratek čas.

–         Centralni sistem za prisilno prezračevanje je primeren za večje zgradbe, za gospodinjstvo je izjema, saj zahteva veliko vzdrževanje naprav.

Toplotnih izgub zaradi prezračevanja ne moremo zmanjšati na minimum, ker je prezračevanje iz zdravstvenih in gradbenofizikalnih razlogov nujnost. Toplotne izgube so premosorazmerne količini izmenjanega zraka, ker moramo dovedeni zrak ogreti na notranjo temperaturo. V stanovanjih brez vetrolova direktni vhod v bivalni prostor ni bila opomba zaman »ZAPIRAJ VRATA, PIHA POD NOGE:«

Vstopajoči zrak je močno hladil prostor.

Danes energijsko učinkovita okna preprečujejo nekontroliran vdor zraka na pripirah. Važna je zrakotesnost in vodotesnost oken. To dosežemo z okenskimi tesnili, ki so vstavljena v profil okna. Tesniti je treba tudi rege med gradbenimi elementi. Dolga stoletja sta bila apno in cement glavna tesnilna in polnilna materiala, ker nista bila elastična je krčenje in raztezanje opravilo svoje.

Vremenski vplivi in temperaturne spremembe so tudi vzrok nastanka reg.

Danes so na razpolago najrazličnejše tesnilne mase in tehnologije tesnjenja. Za različno široke in globoke rege uporabljamo različne mase in postopke tesnjenja. Poznamo najrazličnejše silikonske kite, polivretanske pene. Pozanimajte se in preberite navodila proizvajalca in šele nato se lotite dela. Opozoriti velja, da polivretanska pena, ki ni odporna na ultravioletne žarke, vpija pa tudi vodo ni primerna za vgradnjo oken.

Z zmanjšanjem izmenjave zraka iz 1,2 na 0,7 kratno izmenjavo prihranimo pri večji hiši, kar nekaj 1000 KWh ogrevalne energije na leto. Zato svetujemo prezračevanje in vdor zraka skozi netesna mesta naj ostanejo pod kontrolo, ne zračiti dolgotrajno »na kip« podhlajate stanovanje in hišo.

Žirovniška občina je že urbano središče, ki ima tudi toplotno neizolirane stanovanjske stavbe in javne zgradbe. S pravilni načinom prezračevanja – zračenja, bi prihranili veliko drage ogrevalne energije. Upamo, da bodo nasveti padli na plodna tla.

Brezplačne informacije in nasvete dobite v Energetsko svetovalni pisarni Jesenice, Titova c. 7. Uradne ure so v torek in četrtek od 15 – 18 h. Ob vsakem času deluje avtomatski telefonski odzivnik – telefonska številka 04 / 586 39 87.

                                                       Energetski svetovalec

                                                          AVRELIJ RAVNIK