Preventivna obvestila policistov na ravnanje v prometu, na kopališčih, ob ropu in opozorilo na nevarnosti v gorah
Za varno udeležbo otrok v prometu
V juniju so se zaprla šolska vrata in začele težko pričakovane počitnice, ki so zagotovo čas, ko so otroci in mladostniki več prisotni v prometu.
Večinoma sicer kot pešci in kolesarji, tisti nekoliko starejši pa tudi kot mladi vozniki, vozniki koles z motorjem ipd.
Mlajše izpostavljamo zato, ker so v prometu bolj ranljivi, njihova ravnanja pa pogosto manj predvidljiva. Zato potrebujejo več pozornosti, ne samo udeležencev v prometu, temveč predvsem staršev, skrbnikov, ki naj otroke učijo, kako ravnati v prometu in na kaj je potrebno paziti, da bi bila udeležba vseh čim bolj varna. Vedeti moramo, da hote ali nehote otroke vzgajamo vsak trenutek in da je njihovo znanje odvisno tudi od nas samih.
Otroci namreč opazujejo naša ravnanja in jih poskušajo posnemati. Zato moramo biti dober zgled.
O tem pišemo zato, ker smo jeseniški policisti med poletnimi počitnicami lani v prometu obravnavali kar nekaj kršitev otrok in nesreč, ki so bile povezane s hojo po cesti in kolesarjenjem. Da pa bi bile letošnje počitnice brezskrbne, vesele in tudi bolj varne, policisti zato svetujemo, naj starši opozarjajo svoje otroke na pravilno udeležbo v cestnem prometu in na upoštevanje prometnih pravil. Predvsem je potrebno otroke seznaniti, naj za kolesarjenje uporabljajo prometne površine, ki so namenjene kolesarjem (kolesarska steza, kolesarski pas in kolesarsko pot). Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča. Posebej pomembno je, da otroci med kolesarjenjem uporabljajo ustrezno kolesarsko čelado, ki naj bo zapeta, ker drugače ne ščiti pred poškodbami. Uporaba zaščitne čelade je obvezna tudi takrat, ko se otrok vozi kot potnik na kolesu. Če smo dober zgled, jih bomo uporabljali tudi starejši kolesarji.
Opozarjamo še, da so lahko s kolesom v prometu udeleženi samo tisti otroci, ki so opravili kolesarski izpit, kar v postopkih pred policisti dokazujejo z izkaznico.
Nasveti in opozorila za kopalce
Obiskovalcem kopališča svetujemo, naj se ravnajo po kopališkem redu in po znakih, ki so postavljeni na kopališču, ter po odredbah in navodilih reševalca iz vode in druge osebe, ki je zadolžena za vzdrževanje reda na kopališču. Kopališke naprave naj uporabljajo glede na svoje znanje plavanja in brez nevarnosti za svoje zdravje in življenje. Vstop na kopališče ter zadrževanje v bazenu ni dovoljen opitim osebam in drugim, ki so pod vplivom drog ali drugih prepovedanih substanc. Vsak kopalec naj tudi sam oceni svoje plavalno znanje in naj se zadržuje v tistem delu bazena, kjer je globina vode primerna njegovemu plavalnemu znanju in izkušnjam. Igre z žogami, metanje predmetov, lovljenje in prerivanje na kopališču niso dovoljeni, saj s tem motimo in ogrožamo varnost ostalih kopalcev.
Obiskovalce kopališča želimo opozoriti še na zavarovanje njihove lastnine. Tudi na kopališčih storilci kaznivih dejanj namreč ne počivajo. Zato velja opozorilo na previdnost pred priložnostnimi tatovi, spolnimi nasilneži in drugimi, ki se lahko pojavijo na kopališčih. Obiskovalci naj predmete kot so npr. denarnice, zlatnina, mobilni telefoni itd. ustrezno shranijo, najbolje pa je, da jih pustijo kar doma. Ravno tako naj poskrbijo za zavarovanje svojih koles in drugih prevoznih sredstev ter tako preprečijo kraje, vrednejših stvari pa naj ne puščajo ali odlagajo v vozilih.
Glede parkiranja v okolici kopališča pa svetujemo, naj obiskovalci svoja osebna vozila parkirajo na urejenih in za to namenjenih parkirnih mestih, lahko tudi za zgradbo gledališča. Z morebitnim napačnim parkiranjem namreč lahko onemogočijo hiter prihod reševalcev, ki za reševanje potrebujejo posebna vozila in dovolj prostora za nemoteno posredovanje.
Ostale kopalce, ki bodo za preživljanje svojega prostega časa raje uporabljali divja kopališča ob obrežjih rek in jezer pa želimo opozoriti, da lahko s takšnim kopanjem ogrožajo svojo varnost, saj so taka kopališča pogosto nepredvidljiva, podvržena pa tudi naravnim pojavom, kot so npr. močni tokovi, nedostopnost obale, onesnaženost ipd. Ravno tako ob morebitni nesreči na takšnih krajih ne moremo računati na takojšno pomoč reševalcev. Zato svetujemo, da za kopanje uporabljajo samo ustrezno urejena kopališča, saj bo le tako vaš oddih res prijeten in brezskrben.
Besedilo: Zoran Plejo, vodja policijskega okoliša, Policijska postaja Jesenice
Ko vozimo, razmišljajmo o prometu
Vozniki in ostali udeleženci v prometu dnevno sprejemamo nešteto pomembnih odločitev. Ali res vedno ravnamo odgovorno in premišljeno? Ali smo med vožnjo res vedno pozorni samo na promet, na nevarnosti na cesti, prometno signalizacijo, na ostale udeležence itd. Veliko odločitev, ki smo jih v prometu sprejeli med vožnjo, se spomnimo takrat, ko se ustavimo ali prispemo na cilj. Teh je toliko več, če se vozimo po cestah, ki jih zelo dobro poznamo.
Na vse to sem sam pri sebi zaskrbljeno pomislil, ko mi je komaj dve leti stara hči med vožnjo domov glasno rekla: »Ati, zelena luč, pelji!«. Ko sem v križišču čakal na prednost, so bile moje misli namreč povsem drugje.
Namesto, da bi razmišljal samo o prometu – navsezadnje sem vozil svojega otroka – sem razmišljal o tem, ali sem danes v službi vse zaključil, kaj me čaka jutri ipd. Pozornost sem po slišanem seveda takoj preusmeril nazaj na promet. Verjetno čisto nagonsko in priučeno. Zavedam se, da sem pred priklicem za trenutek ravnal zelo narobe. To zavedanje je dovolj, če poslej takšnih napak ne bom ponavljal. Tega si nikakor ne bi smel privoščiti, pa čeprav gre za zgolj za kratko nepozornost, ko sem se nahajal na domači cesti.
Ko razmišljam naprej, takoj ugotovim, da nisem storil samo ene napake temveč dve, obe enako pomembni in enako nevarni. Toleranten sem bil do tega samo za trenutek in to cesto zelo dobro poznam. Toleranca do napake in dejstvo, da se največ nesreč zgodi ravno na cestah, ki jih najbolje poznamo, ni nekaj, s čimer bi se lahko pohvalili. Ob vsem tem sem se kasneje spomnil še izjave kolega. Zaupal mi je, da bil nedolgo nazaj povabljen na razgovor, kjer ga je spraševalec presenetil z vprašanjem, kaj je razmišljal, ko se je peljal na ta pogovor. Odgovor je bil pričakovan.
Kaj pa bi drugega rekel, kot to, da je razmišljal vožnji, da je bil pozoren na promet in na ostale udeležence, če je bila pa tema pogovora ravno varnost v prometu.
Pa mu lahko verjamemo, da je resnično razmišljal samo o tem? No, morda je.
Nočem soditi, zato bom raje rekel, da mu verjamem. Sam pa bom pri sebi poskušal spremeniti razmišljanje: nič več ne bom razmišljal o tem, kaj sem ta dan storil narobe in kaj bi lahko spremenil, pač pa bom prihodnjič med vožnjo in v prometu raje razmišljal o tem, da sem takrat udeleženec in kot tak odgovoren zase in za druge. To je tisto, kar je tisti trenutek pomembno.
Mora biti pomembno, če želimo biti varni in varnost hkrati tudi
zagotavljati. Skratka, dejstvo je, da je razmišljanje spretnost, ki jo lahko razvijemo. Pomembno je le, da bi jo razvijali v tisto pravo, tj.
varno smer, ko smo z vozilom ali pa kako drugače udeleženi v prometu.
Zahajanje misli drugam je lahko nevarno, majhna nepozornost pa škodljiva.
Zato tega raje ne počnimo. Ko smo vozniki vozimo, opazujmo, upoštevajmo prometna pravila ter ravnajmo premišljeno in odgovorno.
Vožnja v nasprotni smeri je izredno nevarna!
Voznikom, ki bodisi hote bodisi nehote zapeljejo na nasprotno smerno vozišče avtoceste, svetujemo, naj takoj, ko ugotovijo, da se po avtocesti vozijo v napačno smer, ustavijo vozilo (po možnosti izven vozišča in tako, da ne ogrožajo sebe in drugih prometnih udeležencev). O tem naj takoj obvestijo tudi policijo, ki bo poskrbela za ustrezno zavarovanje vozila in kraja na avtocesti.
Ostalim voznikom pa svetujemo, naj takoj, ko so obveščeni, oz. ko vidijo, da po avtocesti iz nasprotne smeri prihaja vozilo, zmanjšajo hitrost in vključijo vse štiri smernike. Vozijo naj posebej previdno, na varni razdalji do vozila pred njimi, po desnem smernem vozišču in naj ne prehitevajo, saj vozniki, ki vozijo v nasprotno smer, za vožnjo pogosto uporabljajo prehitevalni pas. Tisti, ki je na avtocesto v nasprotni smeri zapeljal po pomoti, je namreč prepričan, da vozi pravilno in bo za vožnjo praviloma uporabljal prehitevalni pas.
Če je mogoče, naj se vozniki umaknejo na najbližje počivališče ali zapustijo avtocesto. O voznikih, ki vozijo v nasprotno smer, naj takoj tudi obvestijo policijo na interventno številko policije 113. Policisti takšnega voznika poskušajo čim prej ustaviti in vozilo odstraniti na odstavni pas oziroma na drug primeren prostor.
Vozniki, ki uporabljajo avtoceste, naj spremljajo tudi signalizacijo pred in v predorih ter na portalih, upoštevajo pa naj ukrepe policije in upravljavca avtoceste. Upoštevanje teh pravil in nasvetov je namreč lahko tudi meja med življenjem in smrtjo.
Vožnja v nasprotni smeri na avtocesti je prepovedana po Zakonu o pravilih cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 109/10, 57/12). Voznik se za hujši prekršek kaznuje z globo najmanj 1.200 EUR, s stransko sankcijo 18 kazenskih točk in takojšnjim začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja.
Nevarnega voznika policisti niso izsledili, prosijo pa vse, naj si v takšnih primerih pokušajo zapomniti registrsko številko, znamko in tip vozila ter lokacijo, ker so ga opazili, saj je v postopku iskanja voznika vsaka informacija zelo koristna. Pomembno pa je, da vozniki najprej zavarujejo sebe.
Nasveti za varno vožnjo po avtocestah in hitrih cestah tudi na spletni
strani Policije:
in spletni strani DARS-a:
http://www.dars.si/Dokumenti/Napotki/Varna_voznja/Nasveti_za_varno_voznjo_830.aspx?mid=76
in
Kako ravnati ob ropu
Svetujemo, da žrtve med ropom ne izzivajo storilca z nepotrebnimi gibi, kretnjami in vpitjem, pozorno naj ga poslušajo in naj izvršijo njegove ukaze. Nikoli naj ne reagirajo pogumno in nepremišljeno. Poskušajo naj si zapomniti njegov osebni opis: zunanji videz, postavo, starost, obleko (naj jih ne zavedejo izstopajoči kosi oblačil), izrečene besede, naglas, narečje.
Po ropu pa naj opazujejo kam je storilec pobegnil, s kakšnim prevoznim sredstvom (registrska številka, barva, tip vozila), s klici na pomoč naj še opozorijo mimoidoče, da se je zgodil rop, TAKOJ pa naj pokličejo na interventno številko policije 113.
Mesta kaznivega dejanja naj žrtve ne spreminjajo do prihoda policije saj bodo sledi, ki jih je pustil storilec pripomogle k izsleditvi in njegovemu prijetju.
Pomagajo lahko tudi tisti, ki so bili priča dogodku, zato jih prosimo, naj vedno počakajo do prihoda policistov in jim posredujejo informacije, ki bi bile lahko pomembne za preiskavo kaznivega dejanja. Vedno pa informacije lahko posredujejo na vsaki policijski postaji ali pa poklicejo na stevilko
113 oziroma na anonimni telefon 080 1200.
Preprečevanje tatvin na avtocestah s preventivnimi plakati policije
»Policija, 113, prosim,« se začne pogovor s policistom na interventni številki policije. Nadaljuje pa s precej znanim naznanilom: »Na izvozu z avtoceste so mi ukradli torbico z denarjem, karticami in dokumenti!« Policisti na operativno-komunikacijskem centru v takih primerih na kraj sicer takoj napotijo interventno patruljo, ki nezakonito ravnanje storilca obravnava, vendar je žal pogosto tako, da oškodovanci nimajo podatkov, ki bi lahko prispevali k učinkoviti preiskavi kaznivega dejanja in prijetju storilca.
Razlogov za to je več. Eden najpogostejših je, da se posameznik zmede, ko do njega pristopi neznana oseba, ga ogovori in usmeri njegovo pozornost na pogovor, da posameznik in drugi prisotni na kraju opustijo vse samozaščitne ukrepe in s tem dopustijo, da postanejo žrtve kaznivega dejanja. V človekovi naravi je, da smo zaupljivi, v komunikaciji pa pogosto dostopni, odprti in ustrežljivi, sploh če nam kdo nudi pomoč ali pa jo potrebuje.
Manj pa se zavedamo, da so tudi takšni, ki zaupanje zlorabijo za izvrševanje kaznivih dejanj.
Tovrstnih nezakonitih ravnanj, večinoma tatvin, v katerih so storilci izkoriščali nepozornost in nepazljivost ljudi, je bilo v letošnjem letu namreč že več. Gorenjski policisti so jih obravnavali sedem, na slovenskem avtocestnem križu in v njegovi neposredni okolici pa jih je bilo še več.
Avtocestna kriminaliteta v primerjavi z ostalimi pojavnimi oblikami
kriminalitete statistično sicer posebej ne izstopa, pa vendar jih pogosto omenjamo zaradi dvojega. Zaradi drznosti storilcev, predvsem pa zaradi
opozarjanja voznikov, da bi spoznali način delovanja storilcev na
avtocestah in ta nezakonita ravnanja oziroma priprave nanje tudi
prepoznali.
Na slovenskem avtocestnem križu in v njegovi neposredni okolici storilci najpogosteje uporabljajo naslednje načine izvrševanja kaznivih dejanj:
– na počivališčih s pogovori zavajajo oškodovance, da bi pritegnili njihovo pozornost, medtem pa sostorilci iz vozila odtujijo vrednejše predmete (torbice, telefone, denarnice …);
– oškodovancem poskušajo prodati blago sumljivega izvora (največkrat lažen zlat nakit iz medenine in tehnične izdelke) ali pa situacijo izkoristijo za to, da iz vozila odtujijo predmete;
– na počivališčih ali na bencinskih servisih pod pnevmatiko vozila oškodovanca postavijo oster predmet ali pa jo preluknjajo in se kasneje, ko se oškodovanci nekaj kilometrov naprej na avtocesti ustavijo zaradi izpraznjene pnevmatike, pripeljejo za njimi in jim ponudijo pomoč, medtem pa izvršijo tatvino;
– ponoči pa storilci pogosto izkoristijo odsotnost voznikov in vlamljajo v osebna vozila ali kabine tovornih vozil ali pa kazniva dejanja izvršijo, medtem ko vozniki počivajo v svojih vozilih ali ob njih.
Opisana kazniva dejanja običajno izvršuje več storilcev hkrati, naloge pa si razdelijo; pogosto gre za tuje državljane različnih narodnosti.
Zato svetujemo voznikom in potnikom, naj pri postankih na avtocestnih počivališčih ves čas nadzirajo svoje vozilo in predmete v njem. Svetujemo jim, naj vozilo, če se oddaljijo od njega, zaklenejo, vrednejših predmetov, kot so prenosni računalniki, denarnice in telefoni, pa ne puščajo na vidnih mestih v vozilu. Če pa jih poskušajo neznane osebe zaustaviti med vožnjo po avtocesti, takšno zaustavljanje močno odsvetujemo. Vozniki in potniki naj bodo pozorni še na morebitne primere, ko poskušajo neznanci na avtocestah, predvsem na počivališčih, navezati stik z njimi, saj situacijo storilci lahko izkoristijo za to, da bi iz vozila odtujili predmete. Vozil tudi ni priporočljivo parkirati, sploh pa jih ne puščati, na oddaljenih mestih večjih počivališč. Bolje je parkirati na osvetljenih delih počivališč, ki
so pogosto tudi nadzorovani z videokamerami. Ko smo v tujini, je
priporočljivo še, da vseh osebnih dokumentov in denarja ne nosimo skupaj v eni torbi ali denarnici, saj lahko v primeru tatvine izgubimo vse.
Pa še nasvet. V primeru, ko na počivališčih ali avtocesti posamezniki opazijo sumljive osebe, ki se pretvarjajo, da potrebujejo pomoč ali da jo želijo nuditi, naj to nemudoma sporočijo policiji na interventno telefonsko številko policije 113 ali anonimno telefonsko številko 080 1200. V kolikor pa sami postanejo žrtve kaznivega dejanja, naj o tem čim hitreje obvestijo policijo in posredujejo čim več podatkov o storilcih, vozilu in smeri bega.
Zavedati se je treba, da sami lahko storimo največ, da ta kazniva dejanja preprečimo. Zato ravnajmo odgovorno in zavarujmo svoje premoženje.
K preprečevanju tatvin na avtocestah in obveščanju ljudi o avtocestni kriminaliteti bodo z dodatnimi aktivnostmi prispevali tudi policisti, ki bodo poleg rednih nadzorov na bencinske servise in na počivališča nameščali plakate s preventivno vsebino. Plakat je namenjen tako našim, kot tudi tujim državljanom, na slikovit način pa prikazuje najpogostejša opustitvena ravnanja ljudi, ki so jih storilci izkoristili za izvršitev tatvin.
– Preventivni plakati policije
Gorenjski policisti opozarjajo na nevarnosti v gorah
Slovenija je alpska dežela. Velik del ozemlja je hribovit, športne in turistične aktivnosti v gorah pa so gorski svet približale širšim množicam.
Planinstvo je med ljudmi vedno bolj priljubljeno, saj je na eni strani tesno povezano z rekreacijo, s sprostitvijo in z naravo, na drugi strani pa je tudi dostopno vsakemu posamezniku. Vendar pa z vse številčnejšim obiskom gora pogosteje prihaja do nesreč, ki so največkrat posledica slabe psihofizične pripravljenosti, podcenjevanja zahtevnosti poti, neustrezne opremljenosti, neodgovornega ali napačnega ravnanja, ali pa zgolj premajhne izkušenosti. Zato se moramo vprašati, kako varno združiti šport, zabavo in doživljanje narave, da bi varno prišli do cilja in potem še nazaj.
Hoja v gore namreč, poleg dobre volje, dobre opremljenosti in ustreznega načrtovanja ture, zahteva tudi poznavanje osnovnih pravil gorništva, torej poznavanja samega sebe, lastnih zmožnosti in tehnik gibanja v gorskem svetu ali njeni okolici. Pomembno je tudi zavedanje, da možnosti nesreče včasih ni mogoče izključiti, čeprav je storjeno mnogo, da do nje ne pride, saj v gore navsezadnje hodimo zato, da bi tam živeli in se ne poškodovali ali celo umrli. Podcenjevalen odnos do gora je nevaren.
Zato so gorenjski policisti na izhodiščna mesta za odhod v gore začeli nameščati opozorilne plakate Varno v gore, s katerimi obiskovalce opozarjajo na nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo v gorskem svetu.
Policisti izpostavljajo predvsem, naj pohodniki pri izbiri poti upoštevajo telesno in duševno pripravljenost, vremenske razmere ter zahtevnost in dolžino planinske poti. Svetujejo še, naj pohodniki pot načrtujejo in naj se primerno opremijo. Med opremo sodi visoka planinska obutev, nahrbtnik s toplimi oblačili in z rezervnim perilom, vetrovka in vetrne hlače, kapa in rokavice ter zaščitna sončna očala. S seboj je treba imeti tudi brezalkoholne napitke, komplet prve pomoči, baterijsko svetilko in vžigalice, alpinistično čelado in nepogrešljiv mobilni telefon. Glede na to, da so ponekod še zimske razmere, ki že same po sebi predstavljajo nevarnost, je pomembno pravilno gibanje, priporočljiva pa je tudi uporaba derez in cepina. V določenih predelih bo sneg namreč obležal še vse do poletja, kar lahko za pohodnike predstavlja dodatno nevarnost.
Aktivnosti policije za zagotavljanje varnosti v gorah se bodo letos še nadaljevale. Načrtovane so tudi preventivne aktivnosti na terenu, v katerih bodo policisti pohodnikom svetovali o varnem gibanju v gorskem svetu. Pozorni pa bodo še na odnos pohodnikov do okolja ter do zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst, kar je tudi ena od nalog policije.
Vsem planincem in pohodnikom želimo srečno pot in varno vrnitev v dolino!
Če pa slučajno pride do nesreče ali če potrebujejo pomoč, naj pokličejo Center za obveščanje na telefonsko številko 112 oz. Policijo na telefonsko številko 113.
Več nasvetov policije za varen obisk gora je dostopnih na http://www.policija.si/index.php/preventiva-/javni-red-in-mir.
Lep pozdrav,
mag. Bojan Kos
predstavnik za odnose z javnostmi
višji policijski inšpektor III