Klemen Zupancic 26. januarja, 2009 0

Problemi pri prostorskem načrtovanju v občinah – predlog za pospešitev sprejemanja občinskih prostorskih načrtov

Posredujemo vam obvestilo Združenja občin Slovenije (ZOS) v zvezi z aktualno problematiko sprejemanja občinskih prostorskih načrtov (OPN). Ker je zadeva aktualna tudi pri nas in ker se občani veliko obračate na nas z raznimi vprašanji, sem prepričan, da vam bo spodnje obvestilo pomagalo razumeti kompleksnost problema in prizadevanje občin, da se pospešijo postopki.

Leopold POGAČAR

ŽUPAN

Združenje občin Slovenije

Številka: 902-02-19

Datum: 26. 1. 2009

MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR

Karel ERJAVEC, minister

Dunajska 48

1000 Ljubljana

gp.mop@gov.si

MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO GOZDRASTVO IN PREHRANO

Dr. Milan POGAČNIK, minister

Dunajska 56-58

1000 Ljubljana

gp.mkgp@gov.si

ZADEVA: PROBLEMI PRI PROSTORSKEM NAČRTOVANJU V OBČINAH – PREDLOG ZA POSPEŠITEV SPREJEMANJA OBČINSKIH PROSTORSKIH NAČRTOV

Spoštovana ministra!

V Združenju občin Slovenije (v nadaljevanju ZOS) smo na podlagi sklepa Predsedstva ZOS sprejetega na 1. seji, dne 9. januarja 2009, občine pozvali, da nam sporočijo probleme s katerimi se srečujejo na področju prostorskega načrtovanja po novo sprejeti zakonodaji. Odzvalo se je preko 30 občin, njihove pripombe, pobude in predloge povzemamo v nadaljevanju.

Na področju prostorskega načrtovanja kaže, da veljavna zakonodaja v praksi oz. v postopkih priprave in sprejemanja prostorskih aktov občin ne “zdrži”, ali bolje rečeno ne deluje na način, kot si ga je zamislil njen pripravljavec. Glavni problem je v rokih, katere večina nosilcev urejanja prostora ne upošteva, včasih je potrebno večkratno posredovanje občine pri določenem nosilcu, da izda mnenje, zgodi se celo, da se zadeve založijo. Potem se dogaja, da so potrebne dopolnitve vlog in krog glede rokov se spet ponovi.

Poglavitni razlogi za dolgotrajne postopke priprave in sprejemanja prostorskih aktov so postopek CPVO po Zakonu o varstvu okolja, slaba koordinacija med resorji, ki v tem postopku sodelujejo in njihova počasnost, zaradi česar bo nemogoče doseči terminski plan po ZPNačrt-u.

Spodaj so naštete konkretne pripombe občin:

• nosilci (predvsem MKGP, področje kmetijstva) zamujajo z izdajo smernic, tudi po več mesecev (neuradna informacija iz MKGP na dan 12. 1. 2009 je, da so v tem času pričeli s pregledom gradiv, prejetih novembra 2008) – nujno potrebna kadrovska okrepitev.
• MOP je po ZPN-načrt dolžan organizirati usklajevalne sestanke med nosilci in Občino, kadar te ne morejo uskladiti osnutka OPN s smernicami. V praksi se to ne izvaja (MOP je celo sprejel interni dogovor, da ne bodo – navzlic zakonu!!! – več organizirali usklajevalnih sestankov z MKGP), pač pa je usklajevanje ponovno prepuščeno samim Občinam in izvajalcem, kar smo počeli po prejšnjem zakonu in kar naj bi bila bistvena sprememba novega ZPNačrt, saj je bilo pri njegovi pripravi obljubljeno, da bo MOP vodil bistvene postopke namesto Občin.
• vezano na točko 2 morajo Občine sedaj same organizirati usklajevalne sestanke pri nosilcih. Na lokalni ravni to sicer ni težava, se pa pojavi velika težava na državni ravni, konkretno pri določanju terminov na MKGP – kjer se za termin usklajevalnega sestanka dogovarjamo tudi po mesec dni.
• vezano na točko 2 so Občine predvsem pri usklajevanju z MKGP »prepuščene same sebi«, saj nimajo nobene strokovne podpore s strani MOP (kot je bilo z novim ZPNačrt pravzaprav predvideno), tudi vloga urbanističnega načrta (v nadaljevanju UN) ne igra pri usklajevanju z MKGP nobene vloge, gotovo pa ne take, kot bi jo po zakonu moral imeti. Čeprav so za naselja izdelani UN-ji, jih MKGP sploh ne akceptira kot urbanistično podlago. Prav uskladitev z MKGP je največja ovira (časovna in finančna) pri pripravi OPN-jev (najprej zamujajo s smernicami, nato zahtevajo dodatne kmetijske strokovne podlage, ne upoštevajo argumentov urbanističnih načrtov, za določitev datuma usklajevalnega sestanka potrebuje Občina tudi do mesec dni, nato se na dopolnitev smernic ponovno čaka do nekaj mesecev, ker ne pristajajo na (zapisane) dogovore na usklajevalnem sestanku, ne glede na urbanistične argumente pa striktno zavračajo vsakršne posege na najboljša kmetijska zemljišča).
• težava nosilcev na lokalni ravni je ta, da ne poznajo ZPNačrt in se nekako ne znajdejo iz gradiv na strežniku MOP-a pri izdaji smernic. Načrtovalci in Občine smo tako primorani pred izdajo smernic nosilce na lokalni ravni »poučevati« kaj je njihova naloga, kje dobijo gradivo, na kak način naj ga pregledujejo ipd., kar bi pravzaprav moral opravljati MOP, ki vodi bazo podatkov na strežniku.
• predvidevamo, da bo predvsem v nadaljnjih postopkih nastala težava, ker MOP, natančneje Direktorat za prostor, ni nosilec urejanja prostora, kar pomeni, da ne izdaja smernic na osnutke OPN. Ker od MOP ne dobimo nobene povratne informacije, ali so po njihovem mnenju osnutki korektni, se pričakuje, da bodo taka mnenja izdajali v fazi izdaje mnenj na predlog OPN. Glede na to, da gre za zadnjo fazo, ki je usklajena z vsemi nosilci (ne pa tudi z MOP), gre pričakovati, da bo potrebno gradiva v fazi predlogov naknadno še dopolnjevati. Ker pa ZPN-načrt ne dovoljuje dopolnitve gradiva v fazi predloga OPN, je potrebno gradivo pripraviti kot povsem nov predlog (finančno in časovno povečanje obsega dela!) z novo vlogo za mnenja, pri čemer začne teči ponovno 75-dnevni rok za izdajo sklepa ministra.
• ZPNačrt prinaša bistveno novost, med drugim ločevanje razpršene gradnje in razpršene poselitve. O problematiki je bilo že veliko napisanega, izveden pa je bil tudi posvet in posredovanih je bilo že mnogo pobud, predlogov in problemov iz tega področja.
• težava je tudi v tem, ker bi moral MOP sprejeti državni strateški prostorski načrt v 6 mesecih po uveljavitvi ZPNačrt, kar pomeni, da z njim zamuja že za pol leta. V tem aktu naj bi bila predpisana merila in pogoji za gradnjo, predvsem pa bistvene vsebine, ki jih morajo imeti OPN-ji. Vprašanje sedaj je, ali bo potrebno OPN-je naknadno spreminjati (in če, kdaj), potem ko bo državni strateški prostorski načrt sprejet, ker bodo OPN-ji gotovo z njim (vsaj v kakšni podrobnosti) neskladni. Poleg tega imamo načrtovalci težave, ker moramo sami določevati nekatere vsebine OPN, ki bi jih prav državni strateški prostorski načrt moral reševati na državni ravni. Čeprav imamo do njegovega sprejetja podlago v SPRP, pa ta ni dovolj konkretna za reševanje nekaterih težav v OPN-jih.

Za zaključek pa še sledeč predlog. Postopki priprave in sprejemanja občinskih prostorskih aktov bi se lahko bistveno izboljšali, če bi dosegli tesno sodelovanje posameznih nosilcev urejanja prostora (vsaj ključnih v prostoru), tudi s srečanji na skupnih usklajevalnih sestankih, torej da bi končno zaključili z dosedanjim individualizmom in načelom področne pomembnosti. Potrebno pa bi bilo tudi začasno povečati število javnih uslužbencih pri posameznih soglasodajalcih, saj bo le tako možno ujeti roke.

V vednost:

Metka Černelč – metka.cernelc@gov.si

Marta Hrustel – Majcen – marta.hrustelj-majcen@gov.si

vsem občinam

Mateja Jagodič

Združenje občin Slovenije

The Association of Municipalities of Slovenia

*****************************************************************

vir: e-mail ZOS-a vsem slovenskim občinam dne 26.1.2009