Prihod štirivprege lipicancev iz Nemčije v Žirovnico-vabilo

Prihod štirivprege slovenskih lipicancev iz Nemčije

OZADJE PROJEKTA

Nemška zakonca Ute in Andreas Matern sta lastnika štirih lipicancev slovenske reje, dveh kobil in dveh kastratov, ki sta jih v pred 3 leti Sloveniji kupila od slovenskih rejcev. Nad temi plemenitimi konji kot tudi nad našo domovino in njenimi ljudmi sta se tako nadušila da sta se odločila obeležiti hvaležnost do slovenskih rejcev lipicancev kot tudi vsa prijateljstva, ki sta jih po zaslugi teh konj stkala v Sloveniji.

Tako je že poleti 2011 nastala ideja o popotovanju s kočijo in slovenskimi lipicanci iz Nemčije v Slovenijo. Slovenski lipicanci bodo v štirivpregi popeljali kočijo zakoncev Matern na 680 kilometrov dolgo pot, dnevne etape bodo dolge med 21 in 40 kilometri, pot pa bo potekala brez počitka in konje bodovmes enkrat na novo podkovali. Najvišja točka nad morjem bo s skoraj 1800 m nadmorske višine avstrijski prelaz Sölkpaß.

Priprave na ta velik podvig tako trajajo že poldrugo leto in počasi prihaja čas odhoda na to dolgo pot, ki se bo začela 6. maja v Heidecku na Bavarskem (okolica Nürnberga) in končala 28. maja v Globokem pri Mošnjah na Gorenjskem.

KONJI IN VPREGA

Konji, ki peljejo to izjemno odpravo, so

– 415 Siglavy Slavina, kastrat, l.2004 (Pepe),rejec g.Pestotnik

– 304 Siglavy Capriola, kastrat, l.2002 (Jože),rejec g.Bajda

– 577 Bonadea XLV, kobila, l.2007 (Bona),rejec g.Peternel

– 327 Betalka VII, kobila, l.2002 (Betalka),rejec g.Marolt

Vsi omenjeni konji so bili izšolani v Sloveniji pod taktirko g. Brinjovca (obe kobili) in g. Tavčarja (oba kastrata). Kočija, s katero zakonca Matern potujeta proti Sloveniji, je Stanhope Phaeton, konji pa so vpreženi z angleškimi komati klasične izdelave (pri katerih je vse oblazinjenje polnjeno s slamo), kateri so bili narejeni oz. obnovljeni in po meri prilagojeni posameznim konjem in so po mnenju zakoncev Matern za tak podvig najprimernejši. Na to izjemno in dolgo pot se vsi skupaj pripravljajo že od poletja 2011, ko se je zakoncema Matern porodila ideja za to potovanje.

PRIHOD V SLOVENIJO

Štirivprega bo v Slovenijo prispela 26. maja. Nekateri člani KK Špik bodo s konji odšli zakoncema Matern nasproti in ju pričakali že v Italiji ter ju spremljali do mednarodnega mejnega prehoda Rateče, kamor bodo predvidoma prispeli ob 15. Uri. Na mejnem prehodu bo v organizaciji KK Špik ter Vzrejne hiše Barbana pripravljen slavnostni sprejem in štirivprego slovenskih konj zakoncev Matern bodo pozdravili župan Kranjske gore g. Žerjav ter drugi slavnostni govorniki s programom moškega pevskega zbora Maj Kranj ter ansambla Zgornjesavci.

Po sprejemu na mejnem prehodu Rateče se bo štirivprega zakoncev Matern odpravila skupaj s konjeniki KK Špik proti domačiji Rasinger v Podkoren, kjer bodo konje brezplčano sprejeli v oskrbo prvi dan bivanja v Sloveniji. V neposredni bližini domačije Rasinger, na prireditvenem prostoru športnega društva Vaniše Podkoren pa bo nemška gosta in druge povabljene pričakal banket, kjer se bo sprejem nadaljeval nekoliko manj formalno ob glasbenem programu ansambla Zgornjesavci.

POT PO GORENJSKI

Naslednji dan bo pot v spremstvu konjenikov, članov KK Špik vodila do Mojstrane, kjer se bodo ločili in lipicanska štrirvprega bo pot nadaljevala samostojno do Radovne, kjer bo druga slovenska postojanka na tej dolgi poti iz Bavarske. V Radovni bodo konji nastanjeni na turistični kmetiji Pr’ Psnak, kjer nudijo tudi gostinske storitve in nastanitve.

TEKMOVANJE V SLOVENIJI

V Globokem si bodo tako konji kot tudi zakonca Matern lahko odpočili. A le nekaj dni po prihodu, 1. junija bo v Globokem v organizaciji Vzrejne hiše Barbana, KK Stol ter Centra konjeniškega športa Ljubljana organizirana velika prireditev s tekmovanjem v vožnji vpreg za Pokal Slovenije in na tej prireditvi se bosta Ute in Andreas Matern še zadnjič predstavila Sloveniji s svojimi štirimi izvrstnimi lipicanci slovenske reje.

POMEN PROJEKTA ZA SLOVENIJO

Slovenci smo rejo lipicancev po drugi svetovni vojni obnovili praktično iz nič. Od 179 konj, ki so jih Nemci leta 1943 odpeljali iz Lipice v Hostau na Češkem, se jih je po vojni v Lipico vrnilo le 11. Lipica je takrat pridobila še nekaj konj iz drugih kobilarn nekdanje Jugoslavije in počasi se je reja lipicancev začela obnavljati z le 23 konji. Že v 70-ih letih prejšnjega stoletja je dosegla zavidljivo kvaliteto, ki je do sredine 80-ih let še naraščala in ta kvaliteta se je kljub tegobam gospodarske krize obdržala vse do danes. Koncem 80-ih let pa se je na slovenskem začela razvijati tudi zasebna reja lipicancev, ki od leta1991 organizirano poteka v okviru Združenja rejcev lipicanca Slovenije (ZRLS) in že ves čas močno sloni na rejskem delu državne Kobilarne Lipica in je v zadnjih letih že večkrat dobila priznanje tudi izven meja Slovenije.

Takšen podvig, kot je pot zakoncev Matern vsekakor zahteva vrhunske konje, tako po poreklu kot tudi individualni kvaliteti in konji zakoncev Matern, ki so plod slovenskega konjerejskega znanja, to vsekakor so. Zato ta projekt, ta podvig vsekakor zasluži vso pozornost slovenske javnosti in Slovenije.Podobna lipicanska vprega je nazadnje potovala z Dunaja čez Trst v Lipico davnega leta 1980 ob 400- letnici naše slavne kobilarne, zato je letošnji projekt zakoncev Matern posebej velikega pomena za slovensko konjerejo, rejo lipicancev in tudi širše za našo domovino. Je dokaz izjemnega delaslovenske konjereje, tako tiste v državni Kobilarni Lipica kot tudi zasebne, organizirane v Združenju rejcev lipicanca Slovenije (ZRLS). Veliko priznanje za ta edinstven dosežek slovenskih konj gre tako rejcem g. Pestotniku, Bajdi,Peternelu ter Maroltu, trenerjem g. Brinjovcu ter Tavčarju, Kobilarni Lipica ter Združenju rejcev lipicanca Slovenije kot tudi organizatorjem sprejemov in prireditev ob prihodu lipicanske štirivprege v domovino, članom ter konjenikom KK Špik iz Podkorena, KK Stol iz Žirovnice ter Vzrejni hiši Barbana iz Globokega in Centru konjeniškega športa Ljubljana za njihov trud in delo pri priznanju in promociji teh konjeniških in konjerejskih dosežkov.